Elizabeta I. — Tudorjska kraljica Anglije (1533–1603)
Elizabeta I. (7. september 1533 – 24. marec 1603) je bila angleška in irska kraljica, ki je vladala od 17. novembra 1558 do svoje smrti marca 1603. Imenovali so jo tudi dobra kraljica Bess, devica kraljica ali Gloriana. Njena dolga vladavina je zaznamovala obdobje politične stabilnosti, verske ureditve in velikega kulturnega razcveta, ki mu danes pogosto pravimo elizabetinsko obdobje.
Otroštvo in izobrazba
Rojena je bila kot sekundni otrok angleškega kralja Henrika VIII. in njegove druge žene Anne Boleyn. Po padcu in usmrtitvi Anne Boleyn je bilo Elizabetino položaj na dvoru negotov; za kratek čas je bila celo zaprta v Tower of London. Kljub temu je bila dobro izobražena: obvladala je več jezikov, preučevala klasično literaturo, zgodovino in filozofijo ter pod vodstvom priznanih učiteljev razvila ugled bistre in izobražene vladarice.
Vzpon na prestol in verske reforme
Po smrti njenega polbrata Edvarda VI. in po kratkem vladanju kraljice Marije I., ki je skušala obnoviti katolištvo, je Elizabeta 1558 zasedla prestol. Ena najpomembnejših nalog njene zgodnje vladavine je bila verska ureditev države: leta 1559 je oblikovala kompromis, znan kot Elizabethan Religious Settlement, s katerim je vzpostavila anglikansko cerkev in red v veri, ki je združeval elemente protestantizma s predstavami o cerkveni tradiciji.
Vlada, svetovalci in osebno življenje
Elizabeta je pogosto poudarjala svojo avtoriteto in neodvisnost; nikoli se ni poročila, zato je ostala znana kot "devica kraljica". V političnem življenju se je opirala na stalne svetovalce, kot je bil William Cecil (lord Burghley). Njeno osebno življenje je bilo predmet govoric in političnih pričakovanj — imela je več bližnjih odnosov, med njimi tudi z Robertom Dudleyjem, grofom Leicesterjem.
Zunanja politika, mornarica in španska Armada
Elizabetina zunanja politika je bila previdna, a pogosto odločna. Podpirala je pomorske odprave in zasebne kapitane (kot je bil Sir Francis Drake), kar je krepilo pomorsko moč in trgovske povezave Anglije. Najbolj znan primer spopada z veliko silo je bil neuspeh španske armade leta 1588 — dogodek, ki je okrepitev angleške samopodobe in pomena mornarice postavil v ospredje.
Kultura, znanost in raziskovanja
Elizabetino obdobje velja za zlato dobo angleške književnosti in gledališča. To je čas Williama Shakespeara, Christopherja Marlowea, Edmunda Spenserja in drugih ustvarjalcev, ki so prispevali k bogastvu angleškega jezika in kulture. Pod njeno upravo so cvetele tudi glasba, arhitektura ter znanstvena in geografska raziskovanja — ustanavljene so bile trgovske družbe in začeli so se prvi poskusi čezmorskega naseljevanja in širjenja trgovskih poti (npr. nastanek angleških trgovskih povezav z zahodom in vzhodom).
Smrt in nasledstvo
Elizabeta je umrla 24. marca 1603 v starosti 69 let. Ker ni imela neposrednih potomcev, je bil za njenega naslednika imenovan škotski kralj Jakob VI., s čimer se je začela osebna unija kron Anglije in Škotske. Elizabeta je bila pokopana v Westminster Abbey.
Dediščina
Elizabeta I. je zapustila močno politično in kulturno zapuščino: utrdila je položaj anglikanske cerkve, spodbujala pomorsko in trgovsko rast ter podpirala umetnost, zaradi česar je njeno obdobje pogosto označeno kot enkratno v zgodovini Anglije. Njeno ime in podoba – kot neodvisne, odločne in izobražene vladarice – ostajata pomemben del britanske zgodovine in kolektivne zavesti po vsem svetu.
Zgodnje življenje
Elizabeta se je rodila leta 1533 v Greenwichu v Angliji. Bila je hči angleškega kralja Henrika VIII. in njegove druge žene Anne Boleyn. Imela je starejšo polsestro Marijo in pozneje mlajšega polbrata Edvarda.
Elizabeta je dobila dobro izobrazbo. Govorila in brala je v šestih jezikih: v maternem angleškem jeziku ter v francoščini, italijanščini, španščini, grščini in latinščini.
Ko je bila stara trinajst let in pol, je 28. januarja 1547 umrl kralj Henrik. Elizabetin polbrat Edvard je postal angleški kralj Edvard VI. Umrl je star 15 let. Leta 1553 ga je nasledila Marija, po smrti kraljice Marije leta 1558 pa je Elizabeta postala kraljica.
Dosežki kot kraljica
Marija I. je v Anglijo vrnila rimskokatoliško vero. Elizabeta je narod vrnila k protestantski veri, ki jo je uvedel njen oče. Vendar je ohranila nekatere katoliške tradicije. Želela je, da bi njeni podaniki dajali videz, da so protestanti, čeprav to niso bili.
V letih Elizabetine vladavine je bilo veliko umetniških dosežkov. William Shakespeare, Christopher Marlowe, Edmund Spenser in drugi pisatelji so ustvarili trajno dramatiko in poezijo. Skladatelja Thomas Tallis in William Byrd sta delovala na Elizabetinem dvoru.
Med njeno vladavino so številni moški iskali pustolovščine v tujini. Sir Francis Drake, sir Walter Raleigh, Humphrey Gilbert in drugi "morski psi" so plenili španske ladje. Odpluli so tudi v Ameriko. Leta 1580 je Drake postal prvi Anglež, ki je objadral svet. Odprave teh mož so Anglijo pripravile na dobo odkritij in mednarodne trgovine ter lastništva drugih delov sveta. Leta 1600 je Elizabeta sama ustanovila trgovsko družbo, znano kot Vzhodnoindijska družba, ki je postala pomembno orodje britanskega imperija.
Elizabeta I. v svoji kronski obleki
Španska armada
Anglija in Španija sta se dolgo prepirali. Elizabeta je protestante na Nizozemskem, ki je bilo pod španskim nadzorom, spodbujala k uporu proti Španiji. Prav tako je spodbujala svoje "morske pse", da so napadali španske ladje. Leta 1588 je španski kralj Filip II. poslal armado (veliko ladijsko floto), da bi napadla Anglijo.
Elizabeta se je v Tilburyju srečala s svojimi vojaki in jim povedala: "Vem, da imam telo šibke in slabotne ženske, vendar imam srce in želodec kraljice - in tudi angleškega kralja."
Manjše angleške ladje so se 29. julija 1588 spopadle s špansko armado. Armado so premagale, ki jo je še dodatno uničilo slabo vreme v bližini Škotske in Irske, ko so se preostale španske ladje vrnile v Španijo.
"Portret armade" Elizabete
Kraljičini plemiči
Elizabeta se ni nikoli poročila in ni imela otrok. Vendar je imela rada več plemičev na svojem dvoru. Med njimi je bil pomemben Robert Dudley, prvi grof Leicesterski. Pozneje se je obrnila na Roberta Devereuxa, 2. grofa Essexa. Ta je želel strmoglaviti kraljičino vlado. Bil je poražen in usmrčen.
Robert Dudley
Elizabetina smrt
Elizabeta je umrla 24. marca 1603 v palači Richmond. Protestantski škotski kralj Jakob VI. je postal angleški kralj. Bil je sin njene sestrične Marije, škotske kraljice.
Elizabeta I. je bila zadnja tudorska vladarica in je vladala 44 let. Datum njenega nastopa je bil dvesto let državni praznik.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj je bila Elizabeta I. kraljica Anglije in Irske?
O: Elizabeta I. je bila kraljica Anglije in Irske od 17. novembra 1558 do svoje smrti marca 1603.
V: Kateri so bili nekateri vzdevki Elizabete I.?
O: Elizabeta I. je bila znana kot dobra kraljica Bess, devica kraljica ali Gloriana.
V: Kdo so bili njeni starši?
O: Njena starša sta bila angleški kralj Henrik VIII. in Ana Boleyn.
V: Kako se je njeno življenje zapletlo po sramoti Anne Boleyn na dvoru?
O: Po sramoti Anne Boleyn na dvoru je Elizabetino življenje postalo nemirno, med drugim je bila zaprta v Tower of London, stari zapor, saj so jo sumili, da pomaga sovražnikom kraljice Marije.
V: Katere dosežke pripisujejo njeni vladavini?
O: Med njeno vladavino so bili veliki dosežki na področju umetnosti, trgovine in raziskovanja. Svojo državo je spretno branila tudi v času španske armade.
V: Ali se je kdaj poročila?
O: Ne, nikoli se ni poročila, ampak je trdila, da je poročena z Anglijo. Imela je še nekaj drugih izbrancev, med njimi grofa Leicesterja.
V: Kdo jo je nasledil po smrti leta 1603?
O: Po njeni smrti leta 1603 je bil za njenega naslednika imenovan škotski kralj Jakob VI.
