Marija I. Tudor (Krvava Marija): angleška in irska kraljica 1553–1558
Marija I. Tudor (Krvava Marija) — angleška in irska kraljica 1553–1558: vrnitev katolicizma, preganjanje protestantov in dramatična, sporna vladavina Tudorjev.
Marija I. (18. februar 1516 – 17. november 1558), znana tudi kot Marija Tudor, je bila angleška in irska kraljica od 19. julija 1553 do svoje smrti. Bila je najstarejša hči Henrika VIII. in edini otrok Katarine Aragonske, ki je preživel otroštvo. Njena vladavina je bila kratka, a zgodovinsko zelo odmevna zaradi verskih sprememb, zunanje politike in notranjih nemirov.
Otroštvo in prihod na prestol
Marija se je rodila v času, ko je njen oče, Henriko VIII., prekinil vezi s papeštvom in sprožil verske spremembe v Angliji. Kljub temu je Marija v svojem zasebnem življenju ostala zaveznica rimskokatoliške vere. Po smrti svojega brata in polbrata Edvarda VI., ki je bil na prestolu kratek čas, je Marija uveljavila svoj pravni zahtev za krono in je bila kronana; bila je četrta kronana monarhinja iz dinastije Tudorjev.
Verske reforme in politika
Marija je med vladavino poskušala obnoviti katolištvo v Angliji. Njena prizadevanja so vključevala ponovno vzpostavitev papeške oblasti in razveljavitev nekaterih zakonov, sprejetih v času Henrika VIII. in Edvarda VI. Z ukinitvijo nekaterih protestantskih zakonodaj je za kratek čas angleška država spet postala rimskokatoliška država. Za uveljavitev novih (starih) ureditev so bile uporabljene tudi kazenske sankcije.
Preganjanje protestantov in vzdevek "Krvava Marija"
V obdobju Marijine vladavine so bile ponovno uvedene kazni za krivoverje; nekateri protestantski duhovniki in verniki so bili obsojeni in usmrčeni z ogenjami na grmadi. John Foxe je v svoji znani Knjigi mučencev zapisal primere in število usmrtitev, pri čemer navaja skoraj 300 žrtev (vernikov, ki se z njo niso strinjali). Ta upodobitev je pripomogla k njenemu zgodovinskemu vzdevku "Krvava Marija". Pomembno je poudariti, da so današnje zgodovinske ocene bolj zmerne: število usmrtitev je manjše, izvedene pa so bile predvsem kot rezultat sodnih postopkov za krivoverje ali kot kazni za politično upornost. Trditev, da je "vse, ki se niso hoteli odpovedati svoji veri, je zažgala na grmadi", je pretirana in ne odraža celotne resnice o postopkih ter odločitvah sodnih organov tistega časa.
Notranji upor in poroka
Marijino načrtovano poroko z Flandrijanom in kasneje s španskim prestolonaslednikom Filipom II. (poročna zveza leta 1554) je sprožila nasprotovanje, ki je privedlo do Wyattove vstaje istega leta. Vstaja je bila zatrt, a je utrdila strahove pred tujim vplivom in povečala notranje napetosti. Marija in Filip sta ostala brez potomcev; neuspeh pri zanositvi je vodil v negotovost glede nasledstva.
Zunanja politika in izguba Calaisa
Na mednarodnem planu je bila Marijina vladavina zaznamovana s tesnejšim sodelovanjem s Habsburško Španijo zaradi zakonske zveze s Filipom. Leta 1558 je Anglija izgubila zadnjo celinsko posest, Calais, kar je bilo za mnoge sodobnike hudo ponižanje in za Marijo osebna tragedija.
Smrt in zapuščina
Marija je umrla 17. novembra 1558. Po njenem izginotju je na prestol prišla njena polsestra po očetovi strani Elizabeta I., je in Anglija je spet postala protestantska. Marijina zapuščina je kompleksna: z vidika verske politike je poskušala obnoviti katoliške institucije; z vidika sodobnega mnenja pa so bila njena dejanja in njihovi učinki močno polarizirana. Protestantska propaganda je poudarjala preganjanje in tragične usode usmrčenih, medtem ko sodobni zgodovinarji skušajo razumeti Marijo v kontekstu časa, pravnih postopkov in političnih pritiskov.
Sklep: Marija I. ostaja protislovna zgodovinska osebnost — za nekatere simbol poguma v zagovoru svojega prepričanja, za druge primer neomilosti v verskih spopadih. Njena kratka vladavina je pomembno vplivala na verski in politični razvoj Anglije v 16. stoletju.
Življenje
Marija Tudor se je rodila 18. februarja 1516 v palači Placentia v Greenwichu. V nasprotju z drugimi Katarininimi otroki je dočakala odraslost. Njen krstni oče je bil slavni kardinal Thomas Wolsey.
Čeprav ni bila dedinja, ki jo je Henrik VIII. iskal, so jo starši imeli radi. Ko je bila stara približno 11 let, se je Henrik odločil, da se bo ločil od Marijine matere Katarine Aragonske, da bi se lahko poročil z Ano Boleyn.
Potem ko je Ana Boleyn rodila hčerko, je Henrik VII. Mariji nezaupal in menil, da je njeno vedenje posledica njene matere. Zato je namerno ločil Marijo in Katarino Aragonsko. Obe je tudi izgnal z dvora in Marijo odstranil iz nasledstvene linije. Marija je morala postati ena od njenih služabnic. Ko je kralj ubil Ano Boleyn, je Marijina polsestra prav tako postala služkinja. Mesec dni pozneje se je Henrik VIII. poročil z Jane Seymour. Kraljica Jane je rodila Edvarda, valižanskega princa. Devet dni pozneje je kraljica Jane umrla.
Marija je izgubila zvestega prijatelja in tudi ponos. Priznala je, da je zakon njenih staršev neveljaven, sama pa je bila nezakonska hči. V preostanku Marijinega življenja s Henrikom VIII. so se ji hitro izmenjevale mačehe. Henrik VIII. je umrl kmalu po poroki s svojo zadnjo ženo Katarino Parr.
Henrik se je odločil, da ga bo mladi princ nasledil. Če ne bi imel dedičev, naj bi kraljica postala njegova starejša polsestra Marija.
Če Marija ne bi rodila otroka, bi postala kraljica Marijina polsestra Elizabeta. Za Elizabeto in njenimi dediči bi prišla na vrsto Henrikova sestra Marija Tudor po družinski strani.
Edvard je zasedel prestol kot kralj Anglije in Irske. Edvard je začel kazati znake bolezni kašlja.
Edvard ni želel, da bi ga nasledila Marija. Edvard je nadaljeval z načrtom, da bi po njegovi smrti kraljica postala njegova protestantska sestrična lady Jane Grey. Lady Jane Grey je bila angleška kraljica le devet dni. Marija je Jane Grey usmrtila in se poročila s Filipom II.
Marija je imela dve navidezni nosečnosti, vendar ni imela otroka. Fantomski nosečnosti sta bili posledica raka na jetrih. Po Marijini smrti je Elizabeta nasledila prestol in postala nova angleška kraljica Elizabeta I.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Mary I?
O: Marija I. je bila kraljica Anglije in Irske od 19. julija 1553 do svoje smrti.
V: Kdo so bili Marijini starši?
O: Marijina starša sta bila Henrik VIII. in Katarina Aragonska.
V: Kako je Marija postala angleška kraljica?
O: Marija je postala angleška kraljica po smrti svojega polbrata Edvarda VI., ki je živel kratek čas.
V: Kakšna je Marijina povezava z dinastijo Tudorjev?
O: Marija je bila četrta kronana monarhinja iz dinastije Tudorjev.
V: Po čem se spominjamo Marije?
O: Marija je ostala v spominu po tem, da je Anglija za kratek čas ponovno postala rimskokatoliška država in da je več kot 280 verskih nasprotnikov sežgala na grmadi.
V: Zakaj so Mariji rekli "krvava Marija"?
O: Marijo so imenovali "Krvava Marija" zaradi številnih vernikov, ki jih je sežgala na grmadi.
V: Kdo je nasledil Marijo I. kot angleško kraljico?
O: Marijina polsestra po očetovi strani, Elizabeta I., jo je nasledila kot angleška kraljica.
Iskati