Marija I. Angleška
Marija I. (18. februar 1516 - 17. november 1558), znana tudi kot Marija Tudor, je bila angleška in irska kraljica od 19. julija 1553 do svoje smrti. Bila je najstarejša hči Henrika VIII. in edini otrok Katarine Aragonske, ki je preživel otroštvo.
Marija je na angleškem prestolu nasledila svojega polbrata Edvarda VI., ki je bil na prestolu kratek čas. Bila je četrta kronana monarhinja iz dinastije Tudorjev. Marija je ostala v spominu po tem, da je Anglija za kratek čas ponovno postala rimskokatoliška država.
Marija je dala na grmadi sežgati skoraj 300 vernikov, ki se z njo niso strinjali, kar je zapisano v Knjigi mučencev Johna Foxeja. Zaradi tega so jo mnogi imenovali "Krvava Marija". Ko je po Marijini smrti na prestol sedla njena polsestra po očetovi strani Elizabeta I., je Anglija spet postala protestantska. Vse, ki se niso hoteli odpovedati svoji veri, je zažgala na grmadi.
Življenje
Marija Tudor se je rodila 18. februarja 1516 v palači Placentia v Greenwichu. V nasprotju z drugimi Katarininimi otroki je dočakala odraslost. Njen krstni oče je bil slavni kardinal Thomas Wolsey.
Čeprav ni bila dedinja, ki jo je Henrik VIII. iskal, so jo starši imeli radi. Ko je bila stara približno 11 let, se je Henrik odločil, da se bo ločil od Marijine matere Katarine Aragonske, da bi se lahko poročil z Ano Boleyn.
Potem ko je Ana Boleyn rodila hčerko, je Henrik VII. Mariji nezaupal in menil, da je njeno vedenje posledica njene matere. Zato je namerno ločil Marijo in Katarino Aragonsko. Obe je tudi izgnal z dvora in Marijo odstranil iz nasledstvene linije. Marija je morala postati ena od njenih služabnic. Ko je kralj ubil Ano Boleyn, je Marijina polsestra prav tako postala služkinja. Mesec dni pozneje se je Henrik VIII. poročil z Jane Seymour. Kraljica Jane je rodila Edvarda, valižanskega princa. Devet dni pozneje je kraljica Jane umrla.
Marija je izgubila zvestega prijatelja in tudi ponos. Priznala je, da je zakon njenih staršev neveljaven, sama pa je bila nezakonska hči. V preostanku Marijinega življenja s Henrikom VIII. so se ji hitro izmenjevale mačehe. Henrik VIII. je umrl kmalu po poroki s svojo zadnjo ženo Katarino Parr.
Henrik se je odločil, da ga bo mladi princ nasledil. Če ne bi imel dedičev, naj bi kraljica postala njegova starejša polsestra Marija.
Če Marija ne bi rodila otroka, bi postala kraljica Marijina polsestra Elizabeta. Za Elizabeto in njenimi dediči bi prišla na vrsto Henrikova sestra Marija Tudor po družinski strani.
Edvard je zasedel prestol kot kralj Anglije in Irske. Edvard je začel kazati znake bolezni kašlja.
Edvard ni želel, da bi ga nasledila Marija. Edvard je nadaljeval z načrtom, da bi po njegovi smrti kraljica postala njegova protestantska sestrična lady Jane Grey. Lady Jane Grey je bila angleška kraljica le devet dni. Marija je Jane Grey usmrtila in se poročila s Filipom II.
Marija je imela dve navidezni nosečnosti, vendar ni imela otroka. Fantomski nosečnosti sta bili posledica raka na jetrih. Po Marijini smrti je Elizabeta nasledila prestol in postala nova angleška kraljica Elizabeta I.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Mary I?
O: Marija I. je bila kraljica Anglije in Irske od 19. julija 1553 do svoje smrti.
V: Kdo so bili Marijini starši?
O: Marijina starša sta bila Henrik VIII. in Katarina Aragonska.
V: Kako je Marija postala angleška kraljica?
O: Marija je postala angleška kraljica po smrti svojega polbrata Edvarda VI., ki je živel kratek čas.
V: Kakšna je Marijina povezava z dinastijo Tudorjev?
O: Marija je bila četrta kronana monarhinja iz dinastije Tudorjev.
V: Po čem se spominjamo Marije?
O: Marija je ostala v spominu po tem, da je Anglija za kratek čas ponovno postala rimskokatoliška država in da je več kot 280 verskih nasprotnikov sežgala na grmadi.
V: Zakaj so Mariji rekli "krvava Marija"?
O: Marijo so imenovali "Krvava Marija" zaradi številnih vernikov, ki jih je sežgala na grmadi.
V: Kdo je nasledil Marijo I. kot angleško kraljico?
O: Marijina polsestra po očetovi strani, Elizabeta I., jo je nasledila kot angleška kraljica.
