Tudorji: dinastija angleških kraljev in kraljic (1485–1603)

Tudorji: dramatična zgodba angleške dinastije (1485–1603) — od Henrika VII in VIII do Elizabete I; politika, ljubezni in verske spremembe, ki so zaznamovale Anglijo.

Avtor: Leandro Alegsa

Dinastija Tudorjev je bila vrsta angleških kraljev in kraljic, ki je vladala od leta 1485 do 1603. V tem obdobju so se v Angliji zgodile velike politične, verske in kulturne spremembe, ki so oblikovale zgodnji sodobni britanski državni red.

Dinastija se je začela, ko je Henrik Tudor v bitki na Bosworthskem polju premagal Riharda III. To je pomenilo konec zadnje faze vojne vrtnic in vzpon Henrika VII kot angleškega kralja. Henriku VII je bila pomembna naloga utrditi oblast, obnoviti kraljevski proračun in zavarovati zapuščino po dolgotrajnih notranjih spopadih.

Artur, valižanski princ, je bil najstarejši sin Henrika VII in Elizabete Yorške. Poročil se je s Katarino Argonsko, hčerko Ferdinanda II. Argonskega in Izabele I. Grajske. Artur je umrl leta 1502, preden je lahko postal kralj; kasneje je Katarina Argonska poročena z njegovim mlajšim bratom, Henrikom (kasneje Henrik VIII).

Kralji in kraljice Tudorjev

  • Henrik VII (1485–1509) – ustanovitelj dinastije, utrdil centralno oblast, izboljšal finančno stanje krona in si zagotovil politične zaveznike z ugodnimi porokami.
  • Henrik VIII (1509–1547) – najbolj znan po svojih šestih zakonih in cepitvi z Rimsko cerkvijo; od tod sledijo verske reforme, ustanovitev Anglikanske cerkve in razpustitev samostanov.
  • Edward VI (1547–1553) – sin Henrika VIII, na prestolu kot deček; vladavina pod regentstvom je poglobila protestantske reforme.
  • Marija I. (1553–1558) – znana kot “Marija Krvava”, je skušala obnoviti katolištvo in obnoviti vezi s papeštvom; njena politika je povzročila verske preganjanja.
  • Elizabeta I. (1558–1603) – njena vladavina je prinesla versko spravo (Elizabetinska cerkvena ureditev), kulturni razcvet (shakespearejansko obdobje), pomorsko rast in zmago nad Špansko armado (1588).

Politične in verske spremembe

Tudorji so uvedli številne strukturne spremembe: centralizacijo oblasti, krepitev birokracije in nadzor nad lokalno plemstvom. Najpomembnejši verski premik je bila ločitev od Rimskega sedeža pod Henrikom VIII, kar je omogočilo nastanek državne cerkve in širše verske reforme v naslednjih desetletjih. Te spremembe so imele dolgoročen vpliv na anglikansko identiteto in državni nadzor nad cerkvenimi posesti (npr. razpustitev samostanov).

Kulturna, gospodarska in zunanjo-politična vloga

Obdobje Tudorjev je zaznamoval gospodarski razvoj — rast trgovine, širitve pomorskih odprav in postopno naraščanje pomena mestnega sloja. Kulturno je to čas renesanse v Angliji: literatura, gledališče, arhitektura in znanost so cvetele. V zunanji politiki so Tudorji tekmovali s Francijo in Španijo; vrhunec mednarodnega spopada je bila neuspešna invazija Španije z armado leta 1588, ki pa je pomenila preobrat v pomorski premoči Anglije.

Zapuščina in konec dinastije

Dinastija Tudorjev se je končala z smrtjo Elizabete I. leta 1603, saj ni imela neposrednih potomcev. Ta konec je odprl pot za dinastijo Stuartov, ko je škotski kralj Jakob VI stopil na angleški prestol kot Jakob I. Tudorska obdobja so pustila trajne sledi v angleškem pravu, cerkveni ureditvi, državni organizaciji in kulturni identiteti.

Povzetek: Tudorji so preoblikovali Anglijo iz fevdalne države, razdeljene z notranjimi spori, v bolj centralizirano in versko ter kulturno preurejeno monarhijo, katere vpliv je čutiti še danes.

Henrik VIII.

Ko je leta 1509 umrl Henrik VII., se je Arturjev brat Henrik VIII. poročil s Katarino in postal kralj.

V zakonu s Henrikom VIII. je imela Katarina šest otrok. Preživel je le eden od teh otrok, Marija. Ko je bila Katarina prestara, da bi imela več otrok, se je Henrik ločil od nje. Nato se je poročil z novo ženo, Ano Boleyn. Henrik in Boleynova sta imela tudi hčerko Elizabeto. Anno Boleyn so usmrtili leta 1536.

Kmalu zatem se je Henrik VIII. poročil z angleško kraljico Jane Seymour. Imela je sina Edvarda VI., ki je kasneje pri devetih letih postal kralj. Jane je umrla leta 1537. Njena smrt je bila posledica zdravstvenih težav zaradi Edvardovega rojstva.

Henrik se je do svoje smrti leta 1547 poročil še s tremi ženami. Edvard, njegov edini živeči sin, je po Henrikovi smrti postal kralj.

Leta 1553 je Edvard zbolel. Izdelal je "napravo za nasledstvo". Dejal je, da bo po njegovi smrti kraljica postala njegova sestrična, lady Jane Grey. Lady Jane je kot kraljica živela le devet dni.

Naslednja vladarica dinastije Tudorjev je bila Henrikova hči Marija I. Angleška. Marija je bila močno verna v katolištvo. Kot kraljica je Marija storila veliko proti stotinam protestantov. Zaradi vseh usmrtitev v času, ko je bila kraljica, je dobila vzdevek "krvava Marija".

Po Marijini smrti leta 1558 je kraljica postala njena polsestra Elizabeta I. V nasprotju z Marijo je bila Elizabeta protestantka. Elizabeta se ni nikoli poročila in ni imela otrok. Ker se Elizabeta ni nikoli poročila, jo pogosto imenujejo "deviška kraljica". Večina prebivalcev Anglije jo je imela rada.

Dinastija se je končala z Elizabetino smrtjo. Elizabeta ni imenovala osebe, ki naj bi vladala po njeni smrti. Ko je umrla, je angleški kralj postal Jakob I. Bil je sin Elizabetine sestrične Marije Stuart. S tem se je začela dinastija Stuartov.

Religija v Angliji

V obdobju Tudorjev je prišlo do številnih verskih sprememb. Henrik VIII. je bil katolik. Ko je papež rekel, da se ne sme ločiti od Katarine, je Henrik zapustil katolištvo in se imenoval za poglavarja Cerkve. Anglikanska cerkev je bila zdaj protestantska. Edvard VI. je bil vzgojen kot protestant. Zaprl je vse katoliške cerkve. Marija I. je bila močna katoličanka. Vzgojena je bila v Španiji zaradi svoje španske matere Katarine Argonske. Zaprla je protestantske cerkve in zažgala okoli 300 ljudi, ker so bili protestanti. Te ljudi so pozneje imenovali mučenci. Elizabeta je bila protestantka. Ko je postala kraljica, je bila ustanovljena anglikanska cerkev. Od takrat je vera v Angliji veliko mirnejša.

Vladarji dinastije Tudorjev

To je seznam vladarjev dinastije Tudorjev:

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila dinastija Tudorjev?


O: Dinastija Tudorjev je bila vrsta angleških kraljev in kraljic.

V: Kdaj se je začela in kdaj končala dinastija Tudorjev?


O: Dinastija Tudorjev se je začela leta 1485 in trajala do leta 1603.

V: Kako se je začela dinastija Tudorjev?


O: Dinastija Tudorjev se je začela, ko je Henrik Tudor v bitki na Bosworthskem polju premagal Riharda III. in postal angleški kralj Henrik VII.

V: Kdo je bil Artur, valižanski princ?


O: Artur, valižanski princ, je bil najstarejši sin Henrika VII. in Elizabete Yorške.

V: S kom se je Artur, valižanski princ, poročil?


O: Artur, valižanski princ, se je poročil s Katarino Aragonsko.

V: Kdo so bili starši Katarine Aragonske?


O: Starša Katarine Aragonske sta bila Ferdinand II.

V: Ali je Artur, valižanski princ, postal kralj?


O: Ne, Artur, valižanski princ, ni postal kralj, saj je umrl leta 1502.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3