Angleški kralj Rihard III.

Zgodnje življenje

Rihard je bil najmlajši sin Riharda, vojvode Yorškega. Imel je tri starejše brate, Edvarda, Edmunda in Georga. Rihard, vojvoda Yorški, in njegov drugi sin Edmund sta bila ubita v bitki med vojno rož. Najstarejši sin Edvard je bil zelo dober vojak in je v bitki z vladajočim kraljem Henrikom VI. osvojil angleški prestol. Edvard je postal angleški kralj Edvard IV., njegova brata, Jurij in Rihard, pa sta postala zelo vplivna moža.

Richard se je poročil z Anne Neville, katere oče je bil nekoč družinski prijatelj. Rihard in Ana sta se poznala že od otroštva, vendar je bila Ana odpeljana v Francijo, kjer se je poročila z valižanskim princem, sinom Henrika VI. Ko je bil valižanski princ ubit v bitki, je Ana postala vdova in kmalu se je poročila z Rihardom, čeprav je bil sovražnik njenega moža. Rihard in Ana sta živela na gradu Middleham v severnem Yorkshiru. Imela sta enega sina, ki je dobil ime Edvard po Rihardovem bratu, kralju Edvardu. Richard se je pogosto prepiral s svojim bratom Georgom, ki je bil poročen z Anino sestro Isabel. Kralj Edvard se je tako razjezil, da je Georgea zaprl v ječo, kjer je umrl.

Kralj Edvard se je poročil z Elizabeto Woodville, ki je bila poročena že prej in je imela veliko sorodnikov. Kmalu so njeni sorodniki postali zelo bogati in vplivni, kar je povzročilo slabo voljo med tistimi, ki so bili pred poroko naklonjeni kralju. Edvard in Elizabeta sta imela več otrok, med njimi dva sinova, ki sta dobila imeni Edvard in Rihard.

Ko je aprila 1484 Edvard IV. nenadoma umrl, je njegov starejši sin postal kralj Edvard V., vendar je bil še deček. Kralj je svojega brata Riharda prosil, naj poskrbi za oba dečka. Skrbelo ga je, da novi mladi kralj ne bo mogel pravilno upravljati države. Skrbelo ga je tudi, da bo družina Woodville kmalu začela kralju narekovati, kaj naj naredi, in sama vladati državi.

Kralj Rihard

Rihard je dva meseca pozneje prevzel prestol od svojega nečaka. Trdil je, da poroka Edvarda IV. z Elizabeto Woodville ni bila prava poroka in da zato Edvard V. ne more postati kralj. Parlament je nato sprejel zakon, ki se je s tem strinjal. 3. julija je bil kronan kot Rihard III.

Rihard je Edvarda in njegovega brata poslal v londonski Tower. Nekaj mesecev pozneje sta princa v stolpu izginila in nikoli več ju niso videli. To je postala skrivnost princev v stolpu. Takrat je veliko ljudi verjelo, da je kralj Rihard nekomu naročil, naj ju ubije. Mnogi zgodovinarji se s tem strinjajo, vendar tega ni mogoče z gotovostjo trditi. Riharda takrat ni bilo v Londonu, vendar so dečke varovali njemu zvesti možje. Ko so ljudje začeli verjeti, da je Rihard ukazal ubiti dečke, se je veliko ljudi obrnilo proti njemu. Med njimi je bil tudi Rihardov prijatelj vojvoda Buckinghamski, ki je sprožil upor, ki pa ni uspel. Henrik Tudor, daljni sorodnik iz hiše Lancaster, je nato postal Rihardov glavni sovražnik. Vrnil se je v Anglijo in zbral vojsko.

Rihardova in Henrikova vojska sta se leta 1485 spopadli v bitki na Bosworthskem polju. Henrik je v bitki zmagal in postal naslednji angleški kralj kot Henrik VII. Rihard je bil v bitki ubit, čeprav ga verjetno ni ubil Henrik sam. Bil je zadnji angleški kralj, ki je umrl v bitki. Pretrpel je dve rani na glavi, ki bi ga skoraj takoj ubili. Po bitki so njegovo telo slekli in ga golega na hrbtu konja odnesli v Leicester. Pokopali so ga v cerkvi Greyfriars.

Ponovno odkritje in pokop trupla

Cerkev Greyfriars je bila pozneje porušena, zemljišče pa je postalo del vrta velike hiše. Približno 200 let je grobišče označeval kamniti steber. Ta je do leta 1844 izginil. Z leti so bile na tem mestu zgrajene še druge stavbe. Do leta 1944 je območje okoli groba postalo parkirišče za bližnje občinske urade. Nekaj časa so ljudje mislili, da so truplo vrgli v reko. Ob mostu Bow Bridge v Leicestru je napis, ki pripoveduje to zgodbo, vendar to ni bilo res.

Leta 2012 so arheologi začeli projekt iskanja trupla. 24. avgusta 2012 so začeli kopati na parkirišču in že prvi dan našli okostje. 12. septembra so domnevali, da gre za okostje Riharda III. Dne 4. februarja 2013 so sporočili, da so prepričani, da gre za njega. Da bi se prepričali, so uporabili testiranje DNK. Okostje kaže, da je bil ubit z dvema ranama v glavo, kar je podobno, kot so trdili pisci iz 15. stoletja. Kaže tudi, da je bilo telo po smrti še dodatno poškodovano.

26. marca 2015 so ponovno pokopali truplo Riharda III. Zdaj leži v grobnici v katedrali v Leicestru.

Richardovo okostje so odkrili leta 2012

Pogledi zgodovinarja

Že več let se razpravlja o tem, ali je bil Rihard III. dober ali slab kralj. V času svoje vladavine, ki je trajala le dve leti, je bil v nekaterih delih države, zlasti na severu Anglije, zelo priljubljen. Vendar je bilo dovolj ljudi, ki so ga sovražili, da so lahko njegovi sovražniki proti njemu zbrali veliko vojsko in ga premagali v bitki.

Pogosto pravijo, da "zgodovino pišejo zmagovalci". Po zmagi Henrika VII. je bil Rihard III. v pismih in zgodbah pogosto obravnavan kot zlobnež. Na primer v Shakespearovi igri Rihard III. je prikazan kot popolnoma zloben. Po drugi strani pa ga nekateri pisatelji iz časa Rihardove vladavine naredijo za junaka in zanemarijo njegove pomanjkljivosti.

Leta 1605 je William Camden zapisal, da je "živel hudobno, a je sprejemal dobre zakone". Tudi sodobni zgodovinarji poskušajo biti previdni pri presojanju Riharda III. Nekateri zgodovinarji ga na primer hvalijo, ker je navadnim ljudem zagotovil več pravic. Vendar pa mnogi tudi menijo, da je res ukazal uboj princev v stolpu.

Med zakoni, ki jih je sprejel Rihard III., so bili tudi odprava omejitev tiskanja in prodaje knjig, več pravic za ljudi, obtožene kaznivega dejanja, zakoni za zaščito ljudi pred goljufijami pri prodaji zemlje, prepovedi drugih vrst goljufij in sprememba zakonodaje iz francoščine v angleščino. Ustanovil je Severni svet, ki je naslednjih 150 let pomagal reševati težave v severni Angliji.