Rodbina Plantagenetov je tako ali drugače vladala Angliji od vladavine Henrika II. leta 1154 do prihoda rodbine Tudor na oblast, ko je leta 1485 v bitki na Bosworthskem polju padel Rihard III.

Izvira iz obdobja angevinov (od leta 1360 vojvode) zahodne francoske province Anjou. Pripadajo ji tri dinastije: Angevinov, rodbine Lancasterjev (Lankasterjev) in rodbine Yorkov (Yorkov). Lankasterijanci in Yorkisti so se med seboj borili v vojnah vrtnic, da bi pridobili krono samo za svojo dinastijo.

Izvor imena in zgodovina rodu

Ime "Plantagenet" izhaja iz vzdevka Geoffreya V. iz Anjou, znanega tudi kot Geoffreya "Planta Genista" (latinsko za "šopek resike" ali "rožico čiščenja"). To ime se je kasneje v zgodovinskih kronikah in rodoslovjih začelo uporabljati za potomce Geoffreya in njegovega sina Henrika II., ki je leta 1154 postal angleški kralj. Samo poimenovanje hiše kot "Plantagenet" je v veliki meri retrospektivno – v tistih časih so se člani dinastije navadno označevali po naslovih ali teritorijih, ne pa po stalnem priimku.

Glavne veje in pomembni vladarji

  • Angevinska/Plantagenetska prva veja: Začetek s Henrikom II. (vladal 1154–1189), nadaljevanje z Richarom I., Janezom (John) in Henriko III. ter potomci, med katerimi so bili tudi angleški kralji, ki so krepili centralno oblast in pravni sistem.
  • Vlada in reforme: Henrik II. je znan po pravnih reformah, utrjevanju kraljeve oblasti in po širšem obsegu posesti v Franciji (t. i. Angevinska ali angevinska imperija). Kralj Janez (John) je leta 1215 prisiljen podpisati Magno Carto, dokument, ki je omejil kraljevo moč in vplival na razvoj ustavnosti.
  • Dinastiji Lancaster in York: Kasneje sta se iz glavne linije razvili dve močnejši veji – Lancaster (iz Johnovega potomka, preko Johna of Gaunta, sina Edwarda III.) in York (s povezanostjo z drugimi potomci Edwarda III.).
  • Pomembni Plantagenetski vladarji: Edward I. (1272–1307) — vojaški vladar in zakonodajalec; Edward III. (1327–1377) — vodil Anglijo v začetke stoletne vojne s Francijo; Henry IV. (1399–1413) — prvi Lancastrski kralj po uspostavitvi; Henry V. in Henry VI.; ter kasneje Yorkisti: Edward IV., Edward V (kratek čas) in Richard III., ki je padel pri Bosworthu.

Vojne vrtnic (Wars of the Roses)

Konflikt med vejami Lancaster in York, znan kot vojne vrtnic (približno 1455–1487), je bil dolgotrajen spor za pravo do prestola. Lancastrski simbol je bila rdeča vrtnica, yorkovski pa bela vrtnica. Spremljale so ga serije notranjih spopadov, menjav kron, zavezništev in izdajstev. Pomembne bitke so bile npr. bitki pri St. Albans, Towtonu, Barnetu, Tewkesbury in končno Bosworth, kjer je Rihard III. padel in je oblast prevzel Henrik Tudor, ustanovitelj rodbine Tudor.

Politični in družbeni pomen

Plantageneti so bili ključen dejavnik pri oblikovanju srednjeveške angleške države. Njihova vladavina je zaznamovala:

  • razvoj skupnega prava in angleškega parlamenta,
  • zakonite in upravne reforme (npr. dejanja Henrika II. in kasnejših vladarjev),
  • stalne spopade in odnose s Francijo, kar je privedlo do stoletne vojne,
  • kulturni in arhitekturni razvoj (gradnja katedral, gradov, spodbujanje viteštva in dvorske kulture).

Zapuščina

Tako konec angevinske/plantagenetske oblasti kot izid vojn vrtnic nista le zamenjala dinastije, temveč sta vplivala na preoblikovanje politične moči v Angliji. Padec Riharda III. in vzpon Tudorjev pomenita konec dolgoletne serije sporov med Plantageneti in začetek nove dobe, ki je uvedla spremembe v centralni upravi, aristokraciji in mednarodnih odnosih Anglije.