Izabela I. Kastiljska (1451–1504) — kraljica Kastilje, podpornica Kolumba
Izabela Kastiljska (22. april 1451 – 26. november 1504) je bila kastiljska in leonska kraljica, članica dinastije Trastámara. Bila je hči Janeza II. Kastiljskega in njegove druge žene Izabele Portugalske. Njena vladavina je pomembno zaznamovala prehod od srednjeveške razdrobljenosti proti močnejši centralni monarhični oblasti, ki bo kasneje oblikovala temelje sodobne Španije.
Otroštvo in skrivna poroka
Izabela je odrasla na dvoru v časih politične negotovosti. Njen brat, kralj Enrik IV., je poskušal upravljati z dinastičnimi porokami in zavezništvi, med drugim je imel interese glede Izabeline poroke. Izabela pa si je želela političnega zaveznika iz Portugalske. Leta 1469 se je na skrivaj poročila s Ferdinandom II. aragonskim in — poroka je bila sprva tajna, ker je ogrožala Enrikovo politiko in ker je pomenila močno zavezništvo med Kastiljo in Aragonom.
Vojna za kastiljsko nasledstvo in združitev kron
Po smrti Enrika IV. leta 1474 je izbruhnil spor o nasledstvu. Enrikova hči, znana kot Juana la Beltraneja, je imela svoje podpornike, medtem ko se je Izabela razglasila za legitimno kraljico Kastilje. Konflikt, znan kot vojna za kastiljsko nasledstvo (1475–1479), se je končal v prid Izabele; z mirovno pogodbo in političnimi dogovori je utrdila svoj položaj.
Izabela in njen mož Ferdinand sta kasneje oba prevzela prestoli svojih dežel: Izabela v Kastilji, Ferdinand v Aragonskem kraljestvu. Njuna zveza je ustvarila močno personalno unijo, ki je združila velike dele današnje Španije in omogočila usklajeno zunanjo politiko ter širjenje vpliva na čezmorska potovanja.
Vladavina, reforme in politika
Izabela je bila znana kot trdna in odločna vladarica. Vpeljali sta z možem številne upravne in finančne reforme, s katerimi sta okrepila kraljevo oblast: centralizacija uprave, izboljšanje davčnega sistema, krepitev vojske in spodbujanje pomorske moči. Podpirala je šolstvo, cerkvene ustanove in pravičnost, hkrati pa zahtevala versko enotnost kot temelj kraljestva.
Religijska politika in Inkvizicija
Skupaj z izgradnjo centralne oblasti sta Izabela in Ferdinand izvajala politiko verske enotnosti. Leta 1478 sta z dovoljenjem papeža ustanovila špansko inkvizicijo, namenjeno nadzoru konverzij in herezije. Leta 1492 je bil izdan t. i. Alhambra Decree (izgon Judov), s katerim so Judom dali rok za spreobrnitev ali izgon iz kraljestev. Ti ukrepi so imeli dolgoročne demografske in gospodarske posledice za španski prostor.
Odkritje Amerike in podpora Kolumbu
Izabela je pomembno prispevala k financiranju pomorskih odprav, med njimi štirih potovanj Krištofa Kolumba, da bi našel Ameriko. Leta 1492 je Kolumb odplul pod špansko zastavo in dosegel otoke v Karibskem morju — dogodki, ki so odprli pot sistematičnemu evropskemu raziskovanju, osvajalnim pohodim in kolonialnim posegom v Novi svet. V tem času so Ameriki pogosto rekli "Novi svet".
Padec Granade in posledice leta 1492
Leta 1492 je padel zadnji muslimanski emirat na Iberskem polotoku — Granada. S tem se je zaključila stoletna rekonkista in islamska oblast v Iberiji je prenehala, kar je utrdilo prevlado katoliških monarhov in njihovo potrebo po verski enotnosti v novoustanovljenih ozemljih.
Družina in nasledstvo
Izabela in Ferdinand sta imela pet otrok; med njimi je bila najmlajša Katarina Aragonska, ki se je leta 1509 poročila z angleškim kraljem Henrikom VIII. Njuna hči Joanna (znana kot Juana la Loca) je bila po Izabelini smrti nominalna naslednica Kastilje, čeprav sta jo omejevala psihična stanja in rivalstva, zato je v praksi oblast pogosto izvajal Ferdinand kot regent.
Izabela je bila tudi babica Carlosa I. Španskega (Karel V., cesar Svetega rimskega cesarstva), ki je s svojo vladavino povezal ogromno evropsko dediščino in imperialne interese.
Smrt in zapuščina
Izabela je umrla 26. novembra 1504. Po njeni smrti se je odprl zapleten prehod oblasti: formalno je kraljica postala njena hči Joanna, vendar je zaradi Joanninega stanja dejansko oblast prevzel Ferdinand, ki je potem še naprej oblikoval politiko. Izabela je pokopana v Kraljevi kapeli v Granadi (Capilla Real), pogosto upodobljena kot simbol močne in pronicljive monarhinje.
Njena zapuščina je mešana: po eni strani je utrdila monarhično oblast, podprla pomorske odprave in pripomogla k nastanku globalnih imperijev; po drugi strani so njene verske politike in ukrepi, kot so inkvizicija in izgon Judov, pustili temne posledice za versko svobodo in družbeno življenje v Španiji.
Izabela Kastiljska
Ferndinand & Isabella
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Izabela Kastiljska?
O: Izabela Kastiljska je bila kraljica Kastilje in Leona.
V: Kdo so bili Izabelini starši?
O: Izabelini starši so bili Janez II. Kastiljski in njegova druga žena Izabela Portugalska.
V: S kom se je Izabela na skrivaj poročila leta 1469?
O: Izabela se je leta 1469 na skrivaj poročila s Ferdinandom II. aragonskim.
V: Kdo je bila Katarina Aragonska?
O: Katarina Aragonska je bila najmlajši otrok Izabele Kastiljske in Ferdinanda II.
V: Kdo je postal kraljica po smrti Izabelinega brata?
O: Izabela je postala kraljica po smrti svojega brata Enriqueja, čeprav je njegova hči Juana želela postati kraljica.
V: Kaj sta Izabela in Ferdinand združila, da bi ustvarila sodobno Španijo?
O: Izabela in Ferdinand sta združila deželi Kastiljo in Aragonijo ter ustvarila sodobno Španijo.
V: Kdo je postal kraljica po Izabelini smrti?
O: Po Izabelini smrti je kraljica postala njena hči Joanna Kastiljska.
