Karel V. Habsburški: življenjepis in vladavina
Karel V. (24. februar) 1500-21. september 1558) je bil od leta 1519 cesar Svetega rimskega cesarstva, od leta 1516 kralj Kastilje in Aragonije, od leta 1506 pa kot burgundski vojvoda gospodar Nizkih dežel.
Zgodnje življenje in izobrazba
Karel se je rodil v mestu Gent na ozemlju današnje Belgije kot sin Filipa Lepotnega (sin Maksimilijana I. Avstrijskega in Marije Burgundske) in Joane Besne (hči Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske). Po smrti svojega očeta je kot otrok podedoval burgundske posesti, pozneje pa tudi španske krono preko matere. Odraščal je na Nizozemskem, kjer je prejel strogo plemiško vzgojo, govoril več jezikov in bil izpostavljen tako flamski kot španski dvorski kulturi.
Vzpon na oblast in kronanja
Po smrti dedov in drugih sorodnikov je združil obsežno dinastično dediščino: burgundske dežele, španske kraljevine in habsburška imetja. Leta 1516 je postal kralj Španije (kot Karel I.), leta 1519 pa je bil izvoljen za cesarja Svetega rimskega cesarstva (kot Karel V.). Zaradi velikosti njegovih dominacij so ga sodobniki in pozneje zgodovinarji pogosto imenovali v naslovih, kot so njegovo veličanstvo ali njegovo cesarsko veličanstvo, in govorili, da je v njegovem cesarstvu "sonce nikoli ne zahaja".
Glavni izzivi vladavine
Karelova dolga vladavina je bila polna vojn in političnih izzivov:
- Konflikti s Francijo: Tekmoval je s francoskim kraljem Frančiškom I. za vpliv v Italiji in Evropi; pomembna bitka je bila Pavia (1525), kjer je bil Frančišek ujet, kar je privedlo do začasnega prevlada Habsburžanov v Italiji.
- Osmansko vprašanje: Rastoča moč Osmanskega cesarstva pod Sulejmanom Veličastnim je bila stalna grožnja v Sredozemlju in na jugovzhodni meji Evrope. Karlu ni uspelo povsem zaustaviti osmanskih osvojitev, vendar je organiziral obrambo in protioffenzive zaveznikov.
- Reformacija in verski konflikti: V času njegove vladavine se je začela protestantska reformacija. Dieta v Wormsu (1521) je privedla do obsodbe Martina Luthra, Karel pa se je kasneje moral soočiti z razslojenimi nemškimi deželami. Mir v Augsburgu (1555) je končno priznal pravico knezov do izbire vere (cuius regio, eius religio), kar je bil eden ključnih premikov v verski politiki Evrope.
Kolonialna politika in Novi svet
V času Karlove vladavine so španske kolonije v Ameriki hitro rasle. Podpirali so se konkvistadorji in ustanavljale so se upravne enote (npr. viceroyalties). Karel je sprejemal zakone in ukrepe, namenjene upravljanju kolonij in regulaciji odnosa do domorodnih prebivalcev, med njimi tudi zakonodajo, ki je včasih poskušala omejiti zlorabe, vendar je bila praksa raznolika glede na lokalne razmere.
Uprava, finance in kultura
Ker so bili njegovi projekti dragi — vodil je številne vojne in vzdrževal razvejan dvor — so habsburške finance pogosto trpele. Karel je večkrat razglasil bankrot zaradi visokih vojaških stroškov in odvisnosti od posojil. Hkrati je bil pomemben zaščitnik umetnosti in kulture; njegov dvorec je privabljal umetnike, humaniste in izobražence iz različnih delov Evrope.
Abdikacija in delitev posesti
Po več desetletjih vladavine se je Karel postopoma umaknil z javnega življenja. Leta 1556 je začel prenašati svoje posesti: svoje habsburške in avstrijske posesti je namenil svojemu bratu Ferdinandu I., španske kraljevine, Nizozemske in ameriške posesti pa svojemu sinu Filipa II. Po abdicaciji se je umaknil v samostan v Yuste v Španiji, kjer je umrl leta 1558.
Dediščina
Karel V. je ostal figura velikih nasprotij: hkrati vladar ogromnega imperija in človek, ki se je pogosto soočal z resnimi političnimi in finančnimi omejitvami. Njegova vladavina je oblikovala politično in versko podobo Evrope v 16. stoletju, pospešila kolonialno širitev Španije in pustila trajne posledice v razdelitvi moči med evropskimi dinastijami.
Karel V., cesar Svetega rimskega cesarstva
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Charles V.?
O: Karel V. je bil od leta 1519 cesar Svetega rimskega cesarstva, od leta 1516 kastiljski in aragonski kralj, od leta 1506 pa kot burgundski vojvoda gospodar Nizkih dežel.
V: Kdo so bili starši Karla V.?
O: Starša Karla V. sta bila Filip Lepotni in Joanna Pobesnela.
V: Katerim državam je Karel V. vladal?
O: Karel V. je vladal Avstriji, Španiji, Dve Siciliji, Sardiniji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Luksemburgu, Madžarski, Češki, Hrvaški, Mehiki, Peruju in Venezueli.
V: Kdaj in kako so ga naslavljali z "njegovim veličanstvom" ali "njegovim cesarskim veličanstvom"?
O: Ko je Karel V. postal kralj, je bil prvič naslovljen kot "njegovo veličanstvo" ali "njegovo cesarsko veličanstvo".
V: Po čem je bilo znano njegovo cesarstvo?
O: Cesarstvo Karla V. je bilo znano kot "cesarstvo, v katerem sonce ne zahaja".
V: Kako je bil znan Karel V.?
O: Karel V. je bil znan kot "cesar univerzalnega kraljestva".
V: Kako je Karel V. razdelil svoj imperij?
O: Karel V. je svoje cesarstvo razdelil med svojega brata Ferdinanda I., cesarja Svetega rimskega cesarstva, in svojega sina Filipa II.
