Burgundija regija – zgodovina, geografija in ključne značilnosti
Burgundija (francosko Bourgogne) je nekdanja upravna regija v Franciji. Zdaj je del upravne regije Bourgogne-Franche-Comté. Bila je tudi zgodovinska regija v vzhodni Franciji. Francoski pridevnik in ime prebivalcev regije je Bourguignon.
Z več kot 31.500 kvadratnimi kilometri (12.200 km²) je ena največjih francoskih regij. Pokriva približno 6 % ozemlja države.
Štirje departmaji regije so bili Côte-d'Or, Nièvre, Saône-et-Loire in Yonne. Glavno mesto regije je bil Dijon.
Zgodovina
Burgundija ima bogato zgodovino, ki sega v zgodnje srednjeveške čase. V 9. stoletju so območja, ki so kasneje tvorila Burgundijo, nastala iz razpada Frankovskega cesarstva. V srednjem veku je morda najbolj znana kot Vojvodina Burgundija (Duché de Bourgogne), katere vojvode (npr. Filip Drzni, Karel Drzni) so v 14. in 15. stoletju postali ena najvplivnejših evropskih dinastij. Po padcu zadnjega vojvode, Karla Drznega, leta 1477 so se številne burgundske posesti začele priključevati Franciji ali drugih sosednjih državam. V sodobni dobi je bila administrativna regija Burgundija dolgo samostojna, vse do upravne reforme leta 2016, ko je bila združena s Franche-Comté v novo regijo Bourgogne-Franche-Comté.
Geografija in naravne značilnosti
Pokrajina Burgundije je zelo raznolika: od valovitih vinorodnih gričev na vzhodu do gozdnatih in goratih predelov v Morvan na severozahodu. Glavne reke so Saône (vzhod), Yonne (zahod) in Loire (preko departmaja Nièvre). Pomembna infrastruktura so tudi kanali, zlasti Canal de Bourgogne, ki povezuje reko Yonne z reko Saône in je zgodovinsko vplival na promet in gospodarstvo.
- Morvan – precejšen granitni masiv in zavarovano območje (Parc naturel régional du Morvan) s gozdovi, jezeri in pastirskimi območji.
- Vinorodni griči – Côte d'Or, Côte Chalonnaise in Mâconnais tvorijo tipično vinarsko podobo s terasami in posebnimi legami vinogradov.
- Podnebje – zmerno kontinentalno s hladnejšimi zimami v notranjosti in toplimi poletji, kar je ugodno za pridelavo vina, zlasti sorte Pinot Noir in Chardonnay.
Vinska kultura in kulinarika
Burgundija velja za eno najbolj prestižnih vinorodnih območij na svetu. Najbolj znane apelacije vključujejo Côte de Nuits, Côte de Beaune in Chablis. Vina so pogosto označena po legi (climat) in klasificirana kot Grand Cru, Premier Cru ipd. Glavne sorte so Pinot Noir (rdeče) in Chardonnay (belo).
Kulinarika je tesno povezana z lokalnimi izdelki: Dijon je znan po gorčici (moutarde), regija pa tudi po siri (npr. Époisses), govejih jedeh (npr. Boeuf Bourguignon) in lokalnih likerjih, kot je Crème de Cassis (ribelni liker), ki je sestavni del koktajla Kir.
Gospodarstvo in živinoreja
- Vinarstvo predstavlja enega glavnih gospodarskih stebrov s pomembnim izvzemom za izvoz in turizem.
- Kmetijstvo – poleg vin je pomembna tudi pridelava žitaric in živinoreja. Regija je dom pasme Charolais, znane po kakovostnem govejem mesu.
- Industrija in obrt – v mestu Dijon in drugih mestih obstajajo živilska predelava, farmacevtska in strojna podjetja; Dijon je znan tudi po tradicionalni rokodelski dejavnosti.
Prebivalstvo, jezik in kultura
Pred združitvijo je imela regija Burgundija približno 1,6 milijona prebivalcev (vrednost se spreminja glede na statistične vire). Poleg sodobne francoščine se na podeželju ohranjajo tudi nekateri lokalni dialekti in narečja, vključno z ostanki burgundskega narečja, ki je del oksitansko‑romanske jezikovne skupine v preteklosti.
Glavna mesta in turistične znamenitosti
- Dijon – zgodovinsko središče z muzeji, renesančnimi palačami, mestnim jedrom in kulinarično tradicijo (gorčica).
- Beaune – središče vinarske dejavnosti, kjer poteka znana dražba vin Hospices de Beaune; tipične so kamnite hiše in kleti.
- Chablis (Yonne) – svetovno priznana belina Chablis (Chardonnay) in slikovite vinogradske lege.
- Parc naturel régional du Morvan – za ljubitelje narave, pohodov in jezerskih aktivnosti.
Poleg tega so burgundski vinogradi in njihovi climats leta 2015 uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot primer edinstvene kulturne krajine, povezan z vinsko pridelavo.
Sodobni pomen in upravna sprememba
Administrativna reforma leta 2016 je Burgundijo združila s sosednjo regijo Franche‑Comté v novo regijo Bourgogne‑Franche‑Comté. Kljub tej spremembi ostaja ime Burgundija močno prisotno v kulturi, turizmu in vinarski industriji, ki ohranja globalni ugled.
Zaključek
Burgundija je regija z globoko zgodovino, izjemno vinsko tradicijo, raznoliko pokrajino in bogato kulinariko. Ne glede na administrativne spremembe ostaja eno najpomembnejših območij v Franciji tako za kulture, kot tudi za gospodarsko prepoznavnost na področju vina in gastronomije.
Zgodovina
Burgundija je dobila ime po germanskem plemenu Burgundov, ki se je tja preselilo z otoka v Baltskem morju. Preselili so se, ko je Rimsko cesarstvo razpadlo, da bi ustanovili kraljestvo z lastnimi zakoni. To je vključevalo del današnje Švice.
V srednjem veku so Burgundiji vladali vojvode. V 15. stoletju je bila zelo močna. Vojvode so vladali deželam vse do Nizozemske. Ko je vojvoda Karel Drzni leta 1477 umrl, ko je želel osvojiti mesto Nancy, je Francija zavzela južno Burgundijo. Do leta 1790 je bila pokrajina. Habsburška hiša je dobila severni del, ki je pozneje postal Južna Nizozemska.
Geografija
Regija Burgundija je ena največjih regij metropolitanske Francije. Njena površina znaša 31.582 km2 (12.194 km²). Meji na pet drugih regij: Champagne-Ardenne na severu, Franche-Comté na vzhodu, Rhône-Alpes na jugovzhodu, Auvergne na jugozahodu, Centre-Val de Loire na zahodu in Île-de-France na severu.
| · v · t · e Kraji, ki mejijo na Burgundija | |||||||||
|
Večino ozemlja Burgundije zavzema planota z nizkimi griči (Burgundski griči), ki jo obdajajo doline glavnih rek. Dolina reke Yonne in njenih pritokov je na severu regije. Na jugovzhodu je dolina reke Saône.
V središču planote (in regije) se nahaja skupina nizkih gora Morvan. Najvišja točka Burgundije, Haut-Folin (46°59′46″N 4°02′13″E / 46.99611°N 4.03694°E / 46.99611; 4.03694 (Haut-Folin)), je v teh gorah, v departmaju Saône-et-Loire. Visok je 901 m.
Glavne reke regije so Yonne, Armançon, Loara, Seina in Saona.
Podnebje Burgundije je oceansko podnebje z zmernimi poletji, "Cfb" (Marine West Coast Climate) po Köppenovi podnebni klasifikaciji.
Zemljevid Burgundije
Oddelki
Regijo Burgundija sestavljajo štirje departmaji:
| Département | Prefektura | ISO3166-2 | Prebivalstvo | Območje | Gostota |
| Côte-d'Or | Dijon | FR-21 | 527,403 | 8,763 | 60.2 |
| Nièvre | FR-58 | 216,786 | 6,817 | 31.8 | |
| Mâcon | FR-71 | 555,039 | 8,575 | 64.7 | |
| Yonne | Auxerre | FR-89 | 341,902 | 7,427 | 46.0 |
Demografski podatki
V regiji Burgundija je leta 2012 živelo 1.641.130 prebivalcev, gostota prebivalstva pa je znašala 52,0 prebivalcev/km2 .
Deset glavnih mest v regiji je:
| Mesto | Prebivalstvo ( | Départment |
| 152,071 | Côte-d'Or | |
| Chalon-sur-Saône | 44,564 | |
| 35,327 | Nièvre | |
| Auxerre | 35,096 | Yonne |
| 32,917 | ||
| 25,106 | Yonne | |
| Le Creusot | 22,574 | |
| Beaune | 21,806 | Côte-d'Or |
| Montceau-les-Mines | 18,956 | |
| Autun | 14,124 |
Sedež regionalnega sveta Burgundije v Dijonu.
Gospodarstvo
Regija je znana po svojih rdečih in belih vinih. Številna znana vina, kot sta Macon in Beaujolais, so bila prvič pridelana prav tu. Nekaj vin je tudi tipa "Arbois". Vina Arbois so med rdečim in belim ter skoraj rumene barve.
Galerija
· 
Vinogradi v Mercureyu.
· 
Place du Bareuzai, Dijon.
· .JPG)
Reka Yonne pri Auxerru.
· 
Haut-Folin - Pogled z Mont Beuvray
· 
Pogled na reko Saône v kraju Chalon sur Saône, Saône-et-Loire.
· 
Opatija Vézelay, Vézelay, Yonne.
· 
Cerkev v Semur-en-Brionnais, Saône-et-Loire.
· 
Ulica Verrerie, Dijon.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja Burgundija?
O: Burgundija je nekdanja upravna regija v Franciji, ki je zdaj del upravne regije Bourgogne-Franche-Comté. Je zgodovinska regija na vzhodu Francije.
V: Kakšen je francoski pridevnik in ime za prebivalce te regije?
O: Francoski pridevnik in ime za prebivalce te regije je Bourguignon.
V: Kako velika je Burgundija?
O: Z več kot 31.500 kvadratnimi kilometri (12.200 km²) je ena največjih regij v Franciji, saj pokriva približno 6 % ozemlja države.
V: Kateri so štirje departmaji, ki sestavljajo Burgundijo?
O: Štirje departmaji, ki sestavljajo Burgundijo, so Côte-d'Or, Nièvre, Saône-et-Loire in Yonne.
V: Katero mesto je glavno mesto Burgundije?
O: Glavno mesto Burgundije je Dijon.
V: Ali so še kakšne druge pomembne informacije o Burgundiji?
O: Da - to je zgodovinska regija na vzhodu Francije že od davnih časov.
