Dolina

Dolina je vrsta reliefne oblike. Dolina je nižji del kopnega med dvema višjima deloma, ki sta lahko hribi ali gore. Doline se pogosto začnejo kot gube navzdol med dvema gubama navzgor na zemeljski površini, včasih pa kot razpoklinske doline. Dolino poglablja vodni tok ali reka, ki teče z višjega kopnega na nižje in se izliva v jezero ali morje. Nekatere doline ustvarjajo ledeniki, ki so počasi premikajoče se ledene reke. Kadar voda ali led poglabljata ali razširjata dolino, se to imenuje erozija. Zaradi erozije lahko doline poveča tudi veter.

Dolina ima "glavo", kjer se začenja v gorah ali hribih, "stranice", kjer se dviguje na obeh straneh, in "dno", kjer je dolina najbolj ravna. Nekatere doline imajo "vhod", kjer je med dvema hriboma, gorami ali skalami vidna dolinska odprtina. Kraj, kjer je dolina zelo ozka in ima visoke stene, se včasih imenuje "soteska". (Ta beseda "soteska" se včasih uporablja za "grlo" na človeškem telesu).

Veliko ljudi na svetu živi v dolinah, saj je v dolini pogosto reka ali potok, iz katerega priteka sladka voda, v dolini pa je pogosto dobra zemlja za pridelovanje poljščin.

Peveril Castle Dale v Angliji je dolina v obliki črke V, ki jo poglablja majhen potok.

Vrste dolin

Doline v gorah

Gore in hribi nastanejo, ko se plasti kamnin in zemlje (imenovane "plasti") nagubajo. V gorah s prelomnimi bloki so lahko razpoklinske doline. V gorskih verigah so doline med najvišjimi deli, ki so "vrhovi". Ljudje, ki želijo potovati na drugo stran gora, se običajno odpravijo po dolinah. Dolina, ki jo ljudje uporabljajo za potovanje skozi gore ali hribe, se imenuje gorski prelaz.

Doline, ki so visoko v gorah, običajno poglablja potok ali majhna reka, ki hitro teče po pobočju, z mesta, kjer je veliko deževnice ali taljenja snega, ali ledenik. Gorski potok se vije okoli največjih skal in med tokom odplakne zemljo. Preko najmehkejših tal in najmanjših kamnov si utira pot. Majhen potok lahko izreže zelo globoko dolino. Doline, ki so visoko v gorah, so običajno v obliki črke V. V hribih in gorah po vsem svetu je veliko takšnih dolin.

Dolina Iao na Havajih ima popolno obliko črke V.

Prelaz Muretto je dolina v obliki črke V med gorami švicarskih Alp.

Reka Amendolea se vije med gorami Reggio-Calabria v Italiji

Gore in doline na Češkem

Doline v hribovitem svetu

Na hribovitem, a ne zelo strmem območju reka ali potok teče počasneje. Oblikuje širšo dolino, ki ima pogosto nekaj večjih ovinkov, saj reka teče okoli hribov, vedno po najnižji poti. Voda, ki teče s pobočij, pogosto odnaša zemljo, ki se razširi po dolini, tako da nastane ravna površina, primerna za gojenje poljščin ter rejo goveda in drugih živali. Številne kmetije so v dolinah, ki so v hribovitem svetu. Številna mesta so zgrajena na nagnjenih straneh dolin. Znani tovrstni dolini sta dolina Loare in dolina spodnjega Rena v Evropi ter dolina Temze v Angliji.

Dolina Loare v Franciji je znana po svojih starih mestih in gradovih.

Grozdje za proizvodnjo belega vina se prideluje v dolini reke Moselle. Nemčija

Kmetijska zemljišča v dolini reke Urugvaj v Argentini

Kmetovanje v dolini v Zimbabveju

Doline v ravnem svetu

Nekatere doline so skoraj ravne, kot velik krožnik. Takšne doline imajo pogosto zelo veliko reko s številnimi pritoki (potoki, ki so podobni vejam), ki tečejo skozi njih. Pritoki odvajajo vodo s hribov ali gora, ki so lahko daleč od glavne reke. Po močnem deževju se v glavno reko steče veliko vode, ki naraste in poplavi ravno dno doline. Ko se poplavne vode razširijo, odnesejo veliko zemlje, ki jo je odplaknilo s hribov. Zemlja, ki pade na dno doline, ustvari ravno poplavno ravnico. Takšne doline so zelo uporabne za gojenje poljščin. Takšne so najširše doline na svetu. Znane doline te vrste so porečje Mississippi-Missouri v Severni Ameriki, porečje Amazonke v Južni Ameriki, spodnja Donava v Evropi, dolina reke Ganges v Indiji, poplavna ravnica reke Nil v Afriki in porečje reke Darling v Avstraliji.

Pridelovanje poljščin v dolini Nila

Gojenje žita v dolini reke Evfrat v Iraku

Dolina Donave v Romuniji

Dolina reke Ganges v Varanasiju.

Doline, ki so jih ustvarili ledeniki

Ledenik je kot zamrznjena reka. Veliko držav nima ledenikov. Ledenik se začne v zelo visokih gorah, kjer je vse leto sneg in led. Sneg in led se začneta premikati po dolini, ki jo je ustvaril hitro tekoč potok. Ko začne led drseti po pobočju, ne teče okoli skal, temveč jih potiska s poti. Ko se ledenik premika, nabira vedno več ledu in postaja vedno večji. Velik ledenik preseka zemljo in mehkejše kamnine v dolini ter kopiči skale na obeh straneh ali jih potiska pred seboj. Ko se velik ledenik stopi, pusti dolino v obliki črke U. V ledenih dobah je nastalo veliko takšnih dolin. V goratih deželah, kot je Švica, živi veliko ljudi v dolinah, ki so jih ustvarili ledeniki. Nekatere najgloblje doline na svetu so ustvarili ledeniki. Fjordi na Norveškem in "zvoki" na Novi Zelandiji so mesta, kjer so se ledeniki pogreznili v morje.

Ledenik je ledena reka.

Ledenik Franz Josef na Novi Zelandiji

Mattertal, ledeniška dolina v Švici, ki kaže nedavni zemeljski plaz.

Fjord Fjaerland na Norveškem.

Doline na planotah

Planota je visoka površina, ki je na vrhu ravna ali rahlo razgibana, ne koničasta kot gore ali zaobljena kot hribi. V hribovitih ali goratih pokrajinah so pasovi tal in kamnin nagubani, na planoti pa so plasti v ravnih plasteh. Voda, ki na vrhu planote ustvarja potoke, se steka v široke doline s strmimi stenami in precej ravnim dnom. Takšne doline so pogosto globoke in zelo ozke. Nekatere takšne doline so zelo globoke in široke. Imenujemo jih kanjoni. Znani dolini te vrste sta Veliki kanjon v ZDA in dolina Megalong v Avstraliji.

Tri sestre v dolini Megalong, NSW, Avstralija.

Veliki kanjon, Arizona, ZDA.

Kanjon reke Sharyn, Kazahstan.

Foz de Arbayún v Španiji

Potopljene doline

Včasih je dolina nastala v hribih ob obali države. Zaradi premikanja zemeljskega površja se lahko kopno pogrezne nižje in ga poplavi morje. Oblika doline je še vedno vidna z vrhov hribov, ki štrlijo iz vode. Nekateri hribi lahko postanejo otoki, drugi pa obala zaliva. Potopljene doline so pogosto dobra pristanišča. Na vzhodni obali Avstralije je veliko potopljenih dolin, med katerimi je najbolj znano sydneysko pristanišče.

Pristanišče Sydney je potopljena dolina.

Sorodne strani

Geografija
Oblika kopnega
Voda
Reka
Jezero
Mountain
Gorsko območje
Poplave
Suša
Erozija

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je dolina?

O: Dolina je vrsta reliefne oblike, ki se nahaja med dvema višjima deloma, ki sta lahko hribi ali gore.

V: Kako nastanejo doline?

O: Doline se pogosto začnejo kot gube navzdol med dvema gubama navzgor na zemeljski površini, včasih pa kot razpoklinske doline.

V: Zaradi česa je dolina globlja?

O: Dolino poglablja vodni tok ali reka, ki teče z višjega kopnega na nižje in se izliva v jezero ali morje.

V: Kako nastanejo nekatere doline?

O: Nekatere doline so nastale zaradi ledenikov, ki so počasi premikajoče se ledene reke.

V: Kaj lahko razširi dolino?

O: Voda ali led lahko z erozijo poglobi ali razširi dolino. Tudi veter lahko z erozijo poveča doline.

V: Kateri so različni deli doline?

O: Dolina ima "glavo", kjer se začenja v gorah ali hribih, "stranice", kjer se dviga na obeh straneh, "dno", kjer je dolina najbolj ravna, in včasih "vhod", kjer je med dvema hriboma, gorami ali skalami vidna dolinska odprtina.

V: Zakaj veliko ljudi živi v dolinah?

O: Veliko ljudi na svetu živi v dolinah, ker je v dolini pogosto reka ali potok, ki zagotavlja svežo vodo, in ker je v dolini pogosto dobra zemlja za pridelavo poljščin.