Dolina: definicija, nastanek, vrste, erozija in življenjske značilnosti

Dolina je vrsta reliefne oblike. Gre za nižji ali ploščatejši pas kopnega, ki se razteza med dvema višjima območjema — pogosto hribi ali gore. Doline se lahko oblikujejo na različne načine: kot posledica spuščanja ali gubanja zemeljske skorje, kot razpoklinske doline ob zlomih in razpokah ter z delovanjem zunanjih sil, predvsem tekoče vode in ledu. Dolino pogosto poglablja tekoča voda: reka, ki teče z višjega kopnega proti nižjemu ter se izliva v jezero ali morje, z rezanjem in odnašanjem materiala izdolbe strugo. Nekatere doline so nastale pod vplivom ledenikov, torej počasnih in velikih ledene gmote, ki so z drsenjem in abrazijo globoko oblikovale pokrajino. Kadar voda ali led poglabljata ali razširjata dolino, govorimo o eroziji, poleg tega pa erozijo povzroča tudi veter.

Osnovne sestavne dele doline

Dolina ima običajno več prepoznavnih delov:

»glava« — mesto, kjer se dolina začne v gorah ali hribih (izviri rek, ledeniške kotanje);
»stranice« — pobočja na obeh straneh doline, lahko so strma ali postopna;
»dno« — najnižji, pogosto bolj raven del doline, kjer teče reka ali leži obilica usedlin;
»vhod« — odprtina med dvema pobočjema ali skalami, skozi katero vstopimo v dolino;
soteska — kraj, kjer je dolina zelo ozka z visokimi stenami (soteska), pogosto nastane pri obsežni strugi in močni eroziji skal).

Vrste dolin glede na način nastanka in obliko

Glavne vrste dolin so:

Rečne doline — najpogostejše; oblikuje jih tekoča voda. imajo lahko značilno V-oblika v rani (mladi) fazi in razvite poplavne ravnice v zrelih fazah.
Ledenikovske doline — U-oblika, široke in strme stene; nastanejo z glaciacijo (gledališča, visoke prečne stene, viseče doline).
Tektonske (razpoklinske) doline — nastanejo ob sesedanju ali razmiku zemeljske skorje (npr. grabeni), povezane z razpoklinsko tektoniko.
Karstne doline — v apnencih se oblikujejo z raztapljanjem kamnin; pogosto imajo suha dneva, ponikalnice in kraške vrtače.
Vulkanske doline — nastanejo ob zrušitvi vulkanskih stožcev ali eroziji vulkanskih sklopov.
Soteske in kanjoni — izredno globoke in ozke rečne doline, pogosto v trdnih kamninah (primer: globoki kanjoni, velikogradnje s strmimi stenami).

Nastanek in razvoj dolin

Doline se razvijajo skozi čas pod vplivom notranjih (tektonika) in zunanjih sil (voda, led, veter, gravitacija). Pomembni procesi vključujejo:

Vertikalno rezanje (downcutting) reke ali ledenika, ki poglablja dolino;
Lateralna erozija, ki širi strugo in oblikuje poplavne ravnice in meandre;
Abrazija in plucking pri ledenikih — strganje in strganje materiala s podlage;
Nanosi (sedimentacija) na dnu dolin — nastanek rečnih teras, rečnih delti, aluvialnih ravnic;
Rekognicija in preoblikovanje ob klimi in spremembah vodostaja (npr. izsuševanje ali nastanek jezer);
Gravitacijski procesi — plazovi, skalni podori in odrivi spreminjajo stranske stene in dno.

Oblike, značilnosti in tipične strukture

V-oblike doline so značilne za hitro tekoče reke v gorskem svetu (mlade rečne doline).
U-oblike so ledinsko preoblikovane doline z ravnim dnom in visokimi stranicami.
Rečne terase — stopnje vzdolž pobočij, ki kažejo pretekle gladine struge.
Meandri in osamljena jezera (oxbow lakes) — nastanejo na starih zavojev rek.
Obsežne poplavne ravnice pri zrelih rekah, pomembne za kmetijstvo zaradi rodovitnih aluvialnih tal.

Življenjske značilnosti dolin in pomen za ljudi

Veliko ljudi na svetu živi v dolinah, saj nudijo več prednosti:

Voda — reke in potoki zagotavljajo pitno vodo, namakanje in industrijsko vodo.
Rodovitna tla — aluvialna usedlina ustvarja primerna tla za pridelavo poljščin.
Prometne poti — doline so naravne koridorje za ceste, železnice in naselja, saj potekajo po blažjih pobočjih in dnu.
Biotska raznovrstnost — različni habitati (močvirja, poplavne ravnice, pobočja) podpirajo rastline in živali prilagojene specifičnim mikrookoljem.
Energetika in gospodarstvo — reke v dolinah se uporabljajo za hidroenergijo in za dobavo vode industriji.

Tveganja in upravljanje

Doline so tudi območja naravnih nevarnosti in ranljivosti:

Poplave — pretirani pretoki lahko poplavijo poplavne ravnice in naselja;
Plazovi in skalni podori — zlasti v strmih pobočjih po močnem deževju ali potresih;
Erozija in izguba tal zaradi neustreznega kmetovanja ali posekanih gozdov;
Človekove posege — regulacija rek, zajezitve in urbanizacija spreminjajo naravni tok in ekosisteme.

Za trajnostno rabo dolin so pomembni ukrepi, kot so varovanje obrežnih pasov, uravnavanje poplav z naravnimi rešitvami, ohranjanje gozdov v porečjih in prostorsko načrtovanje, ki upošteva nevarnosti.

Posebni pojavi v dolinah

Viseče doline — manjše ledeniške doline, ki se izlivajo v večjo dolino in pogosto tvorijo slapove;
Rečne delte in aluvialni stožci — tam, kjer se struga umiri in odloži sedimente;
Rečna zajemanja (river capture) — proces, kjer ena reka prevzame strugo druge zaradi erozije.

Shranjene in urejene doline so pomembne za trajnostno gospodarjenje z vodo, ohranjanje biotske pestrosti in zmanjševanje naravnih tveganj. Hkrati ostajajo doline ključna življenjska in kulturna območja, kjer se stikajo narava in človeške dejavnosti.

Peveril Castle Dale v Angliji je dolina v obliki črke V, ki jo poglablja majhen potok.

Vrste dolin

Doline v gorah

Gore in hribi nastanejo, ko se plasti kamnin in zemlje (imenovane "plasti") nagubajo. V gorah s prelomnimi bloki so lahko razpoklinske doline. V gorskih verigah so doline med najvišjimi deli, ki so "vrhovi". Ljudje, ki želijo potovati na drugo stran gora, se običajno odpravijo po dolinah. Dolina, ki jo ljudje uporabljajo za potovanje skozi gore ali hribe, se imenuje gorski prelaz.

Doline, ki so visoko v gorah, običajno poglablja potok ali majhna reka, ki hitro teče po pobočju, z mesta, kjer je veliko deževnice ali taljenja snega, ali ledenik. Gorski potok se vije okoli največjih skal in med tokom odplakne zemljo. Preko najmehkejših tal in najmanjših kamnov si utira pot. Majhen potok lahko izreže zelo globoko dolino. Doline, ki so visoko v gorah, so običajno v obliki črke V. V hribih in gorah po vsem svetu je veliko takšnih dolin.

Dolina Iao na Havajih ima popolno obliko črke V.

Prelaz Muretto je dolina v obliki črke V med gorami švicarskih Alp.

Reka Amendolea se vije med gorami Reggio-Calabria v Italiji

Gore in doline na Češkem

Doline v hribovitem svetu

Na hribovitem, a ne zelo strmem območju reka ali potok teče počasneje. Oblikuje širšo dolino, ki ima pogosto nekaj večjih ovinkov, saj reka teče okoli hribov, vedno po najnižji poti. Voda, ki teče s pobočij, pogosto odnaša zemljo, ki se razširi po dolini, tako da nastane ravna površina, primerna za gojenje poljščin ter rejo goveda in drugih živali. Številne kmetije so v dolinah, ki so v hribovitem svetu. Številna mesta so zgrajena na nagnjenih straneh dolin. Znani tovrstni dolini sta dolina Loare in dolina spodnjega Rena v Evropi ter dolina Temze v Angliji.

Dolina Loare v Franciji je znana po svojih starih mestih in gradovih.

Grozdje za proizvodnjo belega vina se prideluje v dolini reke Moselle. Nemčija

Kmetijska zemljišča v dolini reke Urugvaj v Argentini

Kmetovanje v dolini v Zimbabveju

Doline v ravnem svetu

Nekatere doline so skoraj ravne, kot velik krožnik. Takšne doline imajo pogosto zelo veliko reko s številnimi pritoki (potoki, ki so podobni vejam), ki tečejo skozi njih. Pritoki odvajajo vodo s hribov ali gora, ki so lahko daleč od glavne reke. Po močnem deževju se v glavno reko steče veliko vode, ki naraste in poplavi ravno dno doline. Ko se poplavne vode razširijo, odnesejo veliko zemlje, ki jo je odplaknilo s hribov. Zemlja, ki pade na dno doline, ustvari ravno poplavno ravnico. Takšne doline so zelo uporabne za gojenje poljščin. Takšne so najširše doline na svetu. Znane doline te vrste so porečje Mississippi-Missouri v Severni Ameriki, porečje Amazonke v Južni Ameriki, spodnja Donava v Evropi, dolina reke Ganges v Indiji, poplavna ravnica reke Nil v Afriki in porečje reke Darling v Avstraliji.

Pridelovanje poljščin v dolini Nila

Gojenje žita v dolini reke Evfrat v Iraku

Dolina Donave v Romuniji

Dolina reke Ganges v Varanasiju.

Doline, ki so jih ustvarili ledeniki

Ledenik je kot zamrznjena reka. Veliko držav nima ledenikov. Ledenik se začne v zelo visokih gorah, kjer je vse leto sneg in led. Sneg in led se začneta premikati po dolini, ki jo je ustvaril hitro tekoč potok. Ko začne led drseti po pobočju, ne teče okoli skal, temveč jih potiska s poti. Ko se ledenik premika, nabira vedno več ledu in postaja vedno večji. Velik ledenik preseka zemljo in mehkejše kamnine v dolini ter kopiči skale na obeh straneh ali jih potiska pred seboj. Ko se velik ledenik stopi, pusti dolino v obliki črke U. V ledenih dobah je nastalo veliko takšnih dolin. V goratih deželah, kot je Švica, živi veliko ljudi v dolinah, ki so jih ustvarili ledeniki. Nekatere najgloblje doline na svetu so ustvarili ledeniki. Fjordi na Norveškem in "zvoki" na Novi Zelandiji so mesta, kjer so se ledeniki pogreznili v morje.

Ledenik je ledena reka.

Ledenik Franz Josef na Novi Zelandiji

Mattertal, ledeniška dolina v Švici, ki kaže nedavni zemeljski plaz.

Fjord Fjaerland na Norveškem.

Doline na planotah

Planota je visoka površina, ki je na vrhu ravna ali rahlo razgibana, ne koničasta kot gore ali zaobljena kot hribi. V hribovitih ali goratih pokrajinah so pasovi tal in kamnin nagubani, na planoti pa so plasti v ravnih plasteh. Voda, ki na vrhu planote ustvarja potoke, se steka v široke doline s strmimi stenami in precej ravnim dnom. Takšne doline so pogosto globoke in zelo ozke. Nekatere takšne doline so zelo globoke in široke. Imenujemo jih kanjoni. Znani dolini te vrste sta Veliki kanjon v ZDA in dolina Megalong v Avstraliji.

Tri sestre v dolini Megalong, NSW, Avstralija.

Veliki kanjon, Arizona, ZDA.

Kanjon reke Sharyn, Kazahstan.

Foz de Arbayún v Španiji

Potopljene doline

Včasih je dolina nastala v hribih ob obali države. Zaradi premikanja zemeljskega površja se lahko kopno pogrezne nižje in ga poplavi morje. Oblika doline je še vedno vidna z vrhov hribov, ki štrlijo iz vode. Nekateri hribi lahko postanejo otoki, drugi pa obala zaliva. Potopljene doline so pogosto dobra pristanišča. Na vzhodni obali Avstralije je veliko potopljenih dolin, med katerimi je najbolj znano sydneysko pristanišče.

Pristanišče Sydney je potopljena dolina.

Sorodne strani

Geografija
Oblika kopnega
Voda
Reka
Jezero
Mountain
Gorsko območje
Poplave
Suša
Erozija

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je dolina?

O: Dolina je vrsta reliefne oblike, ki se nahaja med dvema višjima deloma, ki sta lahko hribi ali gore.

V: Kako nastanejo doline?

O: Doline se pogosto začnejo kot gube navzdol med dvema gubama navzgor na zemeljski površini, včasih pa kot razpoklinske doline.

V: Zaradi česa je dolina globlja?

O: Dolino poglablja vodni tok ali reka, ki teče z višjega kopnega na nižje in se izliva v jezero ali morje.

V: Kako nastanejo nekatere doline?

O: Nekatere doline so nastale zaradi ledenikov, ki so počasi premikajoče se ledene reke.

V: Kaj lahko razširi dolino?

O: Voda ali led lahko z erozijo poglobi ali razširi dolino. Tudi veter lahko z erozijo poveča doline.

V: Kateri so različni deli doline?

O: Dolina ima "glavo", kjer se začenja v gorah ali hribih, "stranice", kjer se dviga na obeh straneh, "dno", kjer je dolina najbolj ravna, in včasih "vhod", kjer je med dvema hriboma, gorami ali skalami vidna dolinska odprtina.

V: Zakaj veliko ljudi živi v dolinah?

O: Veliko ljudi na svetu živi v dolinah, ker je v dolini pogosto reka ali potok, ki zagotavlja svežo vodo, in ker je v dolini pogosto dobra zemlja za pridelavo poljščin.