Vézère — reka v Dordogne s prazgodovinskimi jamskimi poslikavami (UNESCO)
Vézère — reka v Dordogne: obiščite dolino prazgodovinskih jamskih poslikav (UNESCO), bogato arheološko dediščino in čudovito naravo jugozahodne Francije.
Koordinate: 44°52′53″N 0°53′28″E / 44.88139°N 0.89111°E / 44.88139; 0.89111
Vézère (okcitansko Vesera) je reka v jugozahodni Franciji, ki teče skozi Corrèze in Dordogne v regiji Nouvelle-Aquitaine. Je desni pritok reke Dordogne.
Dolina reke Vézère je znana po prazgodovinskih jamskih sistemih s številnimi jamskimi poslikavami. Unesco jih je leta 1979 kolektivno uvrstil na seznam svetovne dediščine.
Geografija
Vézère izvira v območju Massif Central, na planoti Millevaches v departmaju Corrèze, in teče v glavnem zahodno skozi značilno kraško dolino, dokler se pri spodnjem toku ne izlije v reko Dordogne. Njegova dolžina znaša približno 211 km. Dolina je pretežno apneniška, kar je prispevalo k nastanku številnih jam in zavetišč s paleolitskimi najdbami.
Ob reki ležijo številna manjša mesta in vasi, najbolj znana med obiskovalci so:
- Montignac (znan po jami Lascaux),
- Les Eyzies (središče paleontologije in arheologije),
- Le Bugue in Saint-Léon-sur-Vézère,
- majhna naselja z muzeji in interpretacijskimi centri.
Praživljenska dediščina in jame
Dolina Vézère je izjemno pomembna za raziskave prazgodovine Evrope. Najdišča vključujejo jamske poslikave, gravure in množico arheoloških plasti, ki pripovedujejo o življenju človeških skupin v paleolitiku. Med najbolj znanimi lokacijami so:
- Lascaux (slavni kompleksi jamskih poslikav; originalna jama je zaprta za javnost, dostopna pa je reproducirana razstava in interpretacijski center),
- Font-de-Gaume in Les Combarelles (zbirka jamskih umetnin),
- Grotte de Rouffignac (znana po upodobitvah mamutov),
- abri de Cro-Magnon (kjer so odkriti človeški ostanki, po katerih se imenujejo homo sapiens sapiens – Cro-Magnon) in drugi zavetiščni ter jamski lokaliteti.
Unesco je leta 1979 dolino Vézère kolektivno uvrstil na seznam svetovne dediščine kot sklop izjemnih prazgodovinskih najdišč in poslikav, ki imajo velik pomen za razumevanje zgodovine človeštva in razvoja umetniškega izraza.
Turizem, raziskave in varstvo
Dolina je priljubljena destinacija za ljubitelje zgodovine, arheologije in narave. Glavne dejavnosti vključujejo:
- obiske replika in interpretacijskih centrov (npr. Lascaux IV),
- ogledi manj izpostavljenih jam in arheoloških razkopavanj (v urejenem režimu),
- pohodništvo, kajakaštvo in ribolov ob in na reki,
- obiski muzejskih zbirk, predvsem Musée national de Préhistoire v Les Eyzies.
Ohranjanje jamskih poslikav in arheoloških plasti je zahtevno zaradi občutljivosti na vlago, temperaturne spremembe in vplive množičnega turizma. Sodobne prakse varstva vključujejo omejevanje neposrednega dostopa do originalnih jam, stroge postopke monitoringa mikroklime, konzervatorske posege in širjenje znanja prek kakovostnih reproduciranih prikazov za javnost.
Pomembnost
Dolina Vézère je eden najpomembnejših predelov v Evropi za razumevanje paleolitika: ne le zaradi izjemne količine umetniških del, temveč tudi zaradi kontinuitete arheoloških ostankov, ki omogočajo študij razvoja kulturnih praks, tehnologije in razmer med ljudmi in okoljem skozi deset tisočletij.
Geografija
Vézère je dolga 211,2 km in ima porečje s površino približno 9.656 km23.728 km²).
Njen povprečni letni odtok (količina vode, ki se prelije skozi odsek reke v časovni enoti) je 57,7 3m/s v Campagne v departmaju Dordogne.
Povprečni mesečni odtok (m/s) v Campagne (1968-2017) 3
Tečaj
Vézère se začne na planoti Plateau de Millevaches, ki je del Centralnega masiva, v občini Meymac v departmaju Corrèze, na nadmorski višini približno 900 m.
Teče večinoma proti jugozahodu skozi departmaja Corrèze in Dordogne, nato pa se v kraju Limeuil na približno 5 m nadmorske višine izliva v reko Dordogne.
Vézère teče skozi 1 regijo, 2 departmaja in 53 občin. Glavne občine so:
- Regija Nouvelle-Aquitaine
- Corrèze: Chavanac, Pérols-sur-Vézère, Bugeat, Treignac, Uzerche, Vigeois, Larche
- Dordogne: Terrasson-Lavilledieu, Montignac, Les Eyzies-de-Tayac-Sireuil, Le Bugue
Glavni pritoki
Glavni pritoki reke Vézère (dolgi več kot 20 km) so:
- Levi pritoki
- Ars - 20,7 km;
- Brézou - 29,6 km;
- Corrèze - 94,6 km;
- Desni pritoki
- Soudaine - 25,8 km;
- Bradascou - 33 km;
- Loyre - 45,3 km;
Galerija
· .JPG)
Reka Vézère v kraju Terrasson-Lavilledieu
· .JPG)
Reka Vézère v Montignacu.
· 
Spredaj sotočje rek Dordogne in Vézère.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Katere so koordinate reke Vézère?
O: Koordinate reke Vézère so 44°52′53″N 0°53′28″E.
V: Kje teče reka Vézère?
O: Reka Vézère teče skozi Corrèze in Dordogne v regiji Nouvelle-Aquitaine v jugozahodni Franciji.
V: Ali je reka Vézère levi ali desni pritok reke Dordogne?
O: Reka Vézère je desni pritok reke Dordogne.
V: Po čem je znana dolina reke Vézère?
O: Dolina reke Vézère je znana po prazgodovinskih jamskih sistemih s številnimi jamskimi slikami.
V: Kdaj je Unesco prazgodovinske jamske sisteme v dolini reke Vézère skupaj uvrstil na seznam svetovne dediščine?
O: Unesco je prazgodovinske jamske sisteme v dolini reke Vézère leta 1979 skupaj uvrstil na seznam svetovne dediščine.
V: V kateri regiji se nahaja reka Vézère?
O: Reka Vézère leži v regiji Nouvelle-Aquitaine v jugozahodni Franciji.
V: Kako se reka Vézère imenuje v okcitanščini?
O: Okcitansko ime za reko Vézère je Vesera.
Iskati