Merska enota

Merske enote zagotavljajo standarde, tako da se številke iz naših meritev nanašajo na isto stvar. Merjenje je postopek, pri katerem se za opis fizikalne količine uporabljajo števila. Merimo lahko, kako velike so stvari, kako tople so, kako težke so in še veliko drugih lastnosti.

Na primer meter je standardna enota za merjenje dolžine. Pred letom 1982 je bila opredeljena kot razdalja med dvema oznakama na posebni palici. Zdaj znanstveniki meter določajo s pomočjo hitrosti svetlobe. Če rečemo, da je nekaj dolgo dva metra, to pomeni, da je točno dvakrat daljše od palice, ki je bila uporabljena za določitev metra.

V preteklih stoletjih so v različnih državah uporabljali veliko različnih enot. Danes večina merskih enot spada v enega od treh sistemov:

Starejša dva sistema, britanski imperialni sistem in tesno povezani ameriški običajni sistem, uporabljata stopalo kot merilo dolžine, funt kot merilo teže in sekundo kot merilo časa. Uporabljata tudi druge enote. Število manjših enot, ki sestavljajo večje enote v teh dveh sistemih, je različno: Na primer, v stopalu je 12 palcev, v funtu pa 16 unč.

Najnovejši in najpogosteje uporabljen od treh sistemov je metrični sistem ali sistem SI, ki uporablja 10, 100 ali 1000 manjših enot za izdelavo večje enote. Tako je na primer 100 centimetrov v enem metru ali 1000 gramov v enem kilogramu. Ta sistem uporablja meter za dolžino, kilogram pa za težo.

Merjenje časa se ne ravna po tem vzorcu. Drugi je osnova za merjenje časa in temelji na šestnajstinskem sistemu: 60 sekund je ena minuta, 60 minut pa ena ura.

V tej kocki je lahko en liter tekočineZoom
V tej kocki je lahko en liter tekočine

Vrčki za pivo na Oktoberfestu: V njih je en liter piva.Zoom
Vrčki za pivo na Oktoberfestu: V njih je en liter piva.

Število in merska enota

Lastnost merjene stvari je podana kot število merskih enot. Število je smiselno le, če je podana tudi merska enota.

Eifflov stolp v Parizu v Franciji je na primer visok 300 metrov (980 čevljev). To pomeni, da je razdalja od vrha do dna Eifflovega stolpa 300 metrov. Lastnost Eifflovega stolpa, ki jo merimo, je razdalja. Merjeno število je 300. 300 od česa? Merilna enota je meter.

Merilni standardi

Standardi so posebni predmeti, ki se uporabljajo za meritve. Primer etalona je metrska palica. Ko nekaj izmerite z metrsko palico, lahko to meritev primerjate s čim drugim, kar je prav tako izmerjeno z metrsko palico. To olajša merjenje in primerjavo med meritvami.

V znanosti, medicini in tehniki se za merjenje majhnih stvari z manjšo napako uporabljajo manjše merske enote. Velike stvari je enostavno meriti z večjimi merskimi enotami. Pri astronomskih meritvah, kot je širina galaksije, uporabljamo svetlobna leta in parseke.

Pri majhnih meritvah, kot je masa atoma, se uporabljajo posebne merske enote.

Sistemi merskih enot

Po svetu se uporablja veliko različnih standardov in enot. Nekatere so se v 19. in 20. stoletju začele manj uporabljati.

Metrični sistem

Metrični sistem je merski sistem, ki se uporablja v večjem delu sveta. Imenuje se tudi mednarodni sistem enot ali SI.

Merske enote v metričnem sistemu so:

  • Enote dolžine ali linearne velikosti temeljijo na metru. Mednje spadajo kilometer (km), ki je 1.000 metrov, centimeter (cm) in milimeter (mm), ki je 1/1.000 metra.
  • Enota za maso je kilogram. Kilogram (kg) je masa 1 litra vode (pri temperaturi 4 °C ali 39 °F in tlaku 1.013,25 kPa ali 146,959 psi). 1 gram (g) je masa 1 mililitra vode pri temperaturi 4 °C (39 °F). Metrična tona je 1.000 kilogramov ali milijon gramov.

Imperialne enote

Imperialne enote so bile v Združenem kraljestvu opredeljene leta 1824. Te enote so temeljile na podobnih enotah, ki so se uporabljale pred letom 1824. Imperialne enote so se uporabljale v državah, ki so bile del britanskega imperija. Čeprav je veliko teh držav, vključno z Združenim kraljestvom, uradno sprejelo SI, se še vedno uporablja starejši sistem enot.

Ameriške običajne enote

Ameriške običajne enote so uradne enote, ki se uporabljajo v ZDA. Podobne so britanskim imperialnim enotam in temeljijo na enotah, ki so se uporabljale v Združenem kraljestvu pred ameriško neodvisnostjo. Nekatere enote se razlikujejo od britanskih. Na primer, v imperialni pinti je 20 imperialnih tekočih unč, v ameriški pinti pa 16 ameriških tekočih unč. Poleg tega je ameriška tekoča unča nekoliko večja od imperialne tekoče unče. Posledica tega je, da so ameriške pinte in galone manjše od imperialnih pinc in galon. V Združenih državah Amerike je metrični sistem v trgovini zakonit od leta 1866, vendar so druge mere, kot so galona, palec in funt, še vedno v široki uporabi.

Imperialne in ameriške merske enote vključujejo:

    • 1 čevelj = 12 palcev
    • 1 jard = 3 čevlji (množina imena čevelj) = 36 palcev
    • 1 milja = 1760 jardov = 5280 čevljev
  • Imperialna prostornina - imperialna tekoča unča (fl oz), imperialna pinta (pt) in imperialna galona (gal).
    • 1 imperialna pinta = 20 imperialnih tekočih unč
    • 1 imperialna galona = 8 imperialnih pint
  • Ameriška prostornina - ameriška tekoča unča (fl oz), ameriška skodelica (cp), ameriška pinta (pt), ameriška kvarta (qt) in ameriška galona (gal).
    • 1 ameriška skodelica = 8 ameriških tekočih unč
    • 1 ameriška pinta = 2 ameriški skodelici = 16 ameriških tekočih unč
    • 1 ameriška četrtina = 2 ameriški pinti = 4 ameriške skodelice = 32 ameriških tekočih unč
    • 1 ameriška galona = 4 ameriške kvarte = 8 ameriških pint = 16 ameriških skodelic
  • Teža in masa - unča (oz), funt (lb) in kamen (st).
    • 1 funt = 16 unč
    • 1 kamen = 14 funtov

Enoti za težo in prostornino sta različni. Tudi pri merjenju vode število unč teže ni enako številu tekočih unč.

Pretvarjanje med sistemi

Metrična v ameriška

  • 1 meter = 1,09 jarda = 39,37 palca.
  • 1 liter = 33,3 tekoče unče = 1,76 pinte = 0,26 ameriške galone.
  • 1 kilogram = 35,32 unče = 2,2 funta

ZDA v metrično

  • Dolžina
    • 1 palec = 2,54 centimetra
    • 1 čevelj = 30,48 centimetra
    • 1 jard = 0,9144 metra
    • 1 milja = 1,609344 kilometra
  • Zvezek
    • 1 tekoča unča = 29,6 mililitra
    • 1 pinta = 473,1 mililitra
    • 1 galona = 3,79 litra
    • 1 skodelica = 236,55 mililitra
  • Masa
    • 1 unča = 28,35 grama
    • 1 funt = 0,45359237 kilograma

Druge merske enote

Časovna enota je sekunda. Minuta (60 sekund) in ura (60 minut ali 3600 sekund) sta večji enoti. Dan je opredeljen kot 24 ur, vendar se vrtenje Zemlje upočasni. Razlika se ob koncu nekaterih let popravi s tako imenovano prestopno sekundo. Standardni enoti sta tudi teden (7 dni) in mesec.

Merska enota, ki velja za denar, se imenuje obračunska enota. Običajno je to valuta, ki jo izda država. Združene države Amerike na primer uporabljajo dolarje. Vsak dolar je 100 centov. Združeno kraljestvo uporablja funte. Vsak funt je 100 centov ali penijev. Evropska unija uporablja evro. Evro ima 100 centov.

Enote za elektriko, magnetizem in sevanje so bile večinoma izumljene v 19. stoletju, ko so se znanstveniki naučili, kako jih meriti. Za večino so bili prvotno določeni imperialni sistemi, danes pa se zanje običajno uporabljajo metrični sistemi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je merjenje?


O: Merjenje je postopek, pri katerem se za opis fizikalne količine uporabljajo številke. Uporablja se lahko za merjenje velikosti, temperature, teže in drugih lastnosti predmeta.

V: Kako je bil meter opredeljen pred letom 1982?


O: Pred letom 1982 je bil meter opredeljen kot razdalja med dvema oznakama na posebni kovinski palici.

V: Kateri so trije sistemi merskih enot?


O: Trije sistemi merskih enot so britanski imperialni sistem, ameriški običajni sistem in metrični sistem ali sistem SI.

V: Koliko palcev je v eni nogi?


O: V eni nogi je 12 palcev.

V: Koliko unč je v enem funtu?


O: V enem funtu je 16 unč.

V: Koliko centimetrov je v enem metru?



O: V enem metru je 100 centimetrov.

V: Kako se merjenje časa razlikuje od drugih meritev?


O: Merjenje časa se ne ravna po vzorcu, ki se uporablja pri drugih meritvah, saj temelji na šeststopenjskem sistemu, ki pravi, da 60 sekund sestavlja 1 minuto, 60 minut pa 1 uro.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3