Fizikalna količina
V fiziki je fizikalna količina vsaka fizikalna lastnost, ki jo je mogoče kvantificirati, tj. izmeriti s številkami. Primeri fizikalnih količin so masa, količina snovi, dolžina, čas, temperatura, električni tok, jakost svetlobe, sila, hitrost, gostota in številne druge. Fizikalna količina se vedno meri na naravnih neživih predmetih (neživih predmetih).
Fizika temelji na fizikalnih količinah, s katerimi so izraženi fizikalni zakoni. Zato je treba te količine natančno izmeriti. Fizikalne količine se pogosto delijo v dve kategoriji: osnovne in izpeljane količine. Izpeljane količine so tiste količine, ki so izpeljane iz drugih fizikalnih količin. Primeri izpeljanih količin so sila, hitrost, pospešek itd.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je fizikalna količina?
O: Fizikalna količina je vsaka fizikalna lastnost, ki jo je mogoče količinsko opredeliti in izmeriti s številkami.
V: Ali lahko fizikalne količine izmerimo na živih organizmih?
O: Ne, fizikalne količine se merijo samo na naravnih neživih predmetih (neživih predmetih).
V: Kateri so primeri fizikalnih količin?
O: Primeri fizikalnih količin so masa, količina snovi, dolžina, čas, temperatura, električni tok, jakost svetlobe, sila, hitrost, gostota in številne druge.
V: Zakaj so fizikalne količine bistvene za temelj fizike?
O: Fizika temelji na fizikalnih količinah, s katerimi so izraženi fizikalni zakoni.
V: Kako je treba meriti fizikalne količine?
O: Fizikalne količine je treba natančno meriti, ker so bistvene za temelj fizike.
V: Kaj so osnovne količine?
O: Osnovne količine so fizikalne količine, ki jih ni mogoče izpeljati iz drugih fizikalnih količin. So neodvisne količine in jih je treba meriti neposredno.
V: Kaj so izpeljane količine?
O: Izpeljane količine so fizikalne količine, ki so izpeljane iz drugih fizikalnih količin. Primeri izpeljanih količin so sila, hitrost, pospešek itd.
