Evro – definicija, zgodovina, bankovci in kovanci evroobmočja

Evro je valuta držav euroobmočja. En evro je uradno razdeljen na 100 centov (ednina). Zaradi različnih jezikov v Evropski uniji obstajajo tudi različna neuradna imena za to enoto (Francozi uporabljajo »centimes«, Španci »céntimos« ipd.).

Zgodovina in širitev

Evro je bil uveden kot elektronska in knjigovodska valuta 1. januarja 1999. Bankovci in kovanci evra so bili uvedeni 1. januarja 2002, ko je več prvotnih članic območa zamenjalo svoje nacionalne valute z evrom. V prehodnem obdobju so obveljavali tako stari nacionalni denar kot evro, vendar so se države v nekaj mesecih povsem preusmerile na evro kot edino gotovinsko valuto (pri prvih članicah je bil prehod zaključen konec februarja 2002).

Splošna širitvena kronologija (izpostavljene nekatere ključne vstopnice):

• Leta 2002: uvedba evra kot gotovine pri prvotnih državah članicah.
• Leta 2007 je Slovenija postala trinajsta država, ki je začela uporabljati evro (1. 1. 2007).
• Leta 2008 sta Ciper in Malta uvedla evro (1. 1. 2008).
• 1. 1. 2009 je Slovaška uvedla evro.
• 1. 1. 2011 je evro uvedla Estonija.
• 1. 1. 2014 je evro uvedla Latvija,
• 1. 1. 2015 pa Litva.
• 1. 1. 2023 se je evro uvedel tudi na Hrvaškem (država je postala del euroobmočja).

Poleg držav, ki so evro formalno uvedle, ga uporabljata tudi nekateri drugi teritoriji (npr. Kosovo in Črna gora), vendar ti nimajo statusa članic euroobmočja in evra ne uvajajo prek pogodbenih mehanizmov EU.

Upravljanje evra

Evro kot enotna valuta je v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav evra, skupaj znanih kot Eurosistem. ECB skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami usklajuje denarno politiko, nadzor nad izdajanjem bankovcev in zagotavlja stabilnost valute.

Bankovci

Na voljo je sedem različnih nominalnih vrednosti eurobankovcev, od katerih ima vsaka svojo barvo in velikost:

• 5 € (siva)
• 10 € (rdeča)
• 20 € (modra)
• 50 € (oranžna)
• 100 € (zelena)
• 200 € (rumena)
• 500 € (vijolična) – ta se od leta 2019 ne izdaja več, vendar je še vedno zakonito plačilno sredstvo.

Motivi na bankovcih predstavljajo stilizirane prikaze evropskih arhitekturnih slogov (okna, vrata in mostovi), ki so namenjeni simboliziranju evropske povezanosti in različnih zgodovinskih obdobij; niso upodobitve dejanskih stavb. Bankovci so enotni za vse države euroobmočja in se po dizajnu ne razlikujejo po državah.

Bankovci novejših izdaj (»serija Europa«) vključujejo izboljšane varnostne elemente, kot so hologrami, vodni žigi, varnostni trak, posebne premazne in barvno spreminjajoče se črnilo, mikrotisk in topografsko dvigovanje tiska, ki olajšajo prepoznavanje in otežujejo ponarejanje.

Kovanci

Kovanci so dostopni v osmih vrednostih: 0,01 €, 0,02 €, 0,05 €, 0,10 €, 0,20 €, 0,50 €, 1 € in 2 €.

Kovanci imajo dve strani:

• »Skupna« stran (običajno imenovana evropska ali skupna stran) je enaka v vseh državah in prikazuje nominalno vrednost ter stiliziran zemljevid Evrope ali interpretacijo evropskega ozemlja.
• »Nacionalna« stran se razlikuje po državi: vsaka država, ki kova kovance, na tej strani uporabi svoj motiv (simbol, znano osebnost, kulturno znamenitost ali grb). Kljub različnim nacionalnim motivom so vsi evrokovanci po vsem euroobmočju zakonsko plačilno sredstvo.

Poleg običajnih različic nekaterih kovancev obstajajo tudi spominski 2 € kovanec in zbirateljske serije. Države morajo nacionalne strani kovancev uskladiti s pravili EU (npr. vključitev dvanajstih zvezd EU); nekatere starejše izdaje so bile kasneje prilagojene.

Pravila in pogoji za vstop v evro

Države, ki želijo uvesti evro, morajo izpolniti ekonomske in institucionalne pogoje, znane kot Maastrichtni ali konvergenčni kriteriji. Glavne zahteve so:

• stabilnost cen (nizka inflacija, sorazmerna z najboljšimi tremi državami EU),
• javne finance (letni proračunski primanjkljaj običajno manjši od 3 % BDP in javni dolg pod 60 % BDP ali v trendu znižanja),
• stabilnost menjalnega tečaja (udeležba v mehanizmu ERM II običajno vsaj dve leti brez resnih napetosti),
• konvergenca dolgoročnih obrestnih mer (bližanje ravni obresti držav z nizko inflacijo).

Varnost in protiponarejanje

Evrobankovci in -kovanci imajo več varnostnih elementov:

• bankovci: vodni žig, varnostni trak, holografski trak ali folija, optično spreminjajoče črnilo, mikrotisk, dvignjen tisk, posebne UV-označke in drugi elementi;
• kovanci: posebna lega kovine, rob z reliefom ali napisom pri nekaterih nominalah, natančna grafika in različna velikost/teža glede na vrednost.

Dodatne informacije in zanimivosti

• 500 € bankovci so prenehali z izdajanjem marca 2019 zaradi skrbi glede njihove uporabe pri nezakonitih dejavnostih, vendar ostajajo zakonito plačilno sredstvo.
• Evrokovance lahko izdajo katerakoli država članica evra, vendar morajo upoštevati skupne tehnične zahteve; kovanci, izdani v eni državi, so zakonito plačilo v vseh državah euroobmočja.
• Deset novih evropskih držav, ki so maja 2004 vstopile v Evropsko unijo, namerava prav tako uvesti evro, vendar morajo pred tem izpolniti konvergenčne kriterije in skozi postopek vključevanja v mehanizem ERM II dokazati stabilnost gospodarstva.

Evro je danes ena izmed najpomembnejših svetovnih rezervnih valut, pomembna za trgovino, investicije in mednarodne finance, hkrati pa pomeni tudi pomemben element gospodarske in denarne integracije države, ki ga uvedejo.

Simbol

Simbol za evro je grška črka epsilon (E) z dvema vodoravnima črtama: €.

Nekateri jo vidijo kot veliko latinsko črko C z znakom za enakost (=).

Prav tako je zakonito preprosto napisati euro. To je zlasti uporabno, kadar simbola ni mogoče izdelati ali pa rezultat ni zadovoljiv.

Članice evrskega območja so:

1. Avstrija
2. Belgija
3. Ciper
4. Estonija
5. Finska
6. Francija
7. Nemčija
8. Grčija
9. Irska
10. Italija
11. Latvija
12. Litva
13. Luksemburg
14. Malta
15. Nizozemska
16. Portugalska
17. Slovaška
18. Slovenija
19. Španija

Te države tvorijo ekonomsko in monetarno unijo (EMU).

Čeprav niso del EU, je evro tudi valuta, ki se uporablja v:

1. Andora 1)
2. Monako 1)
3. San Marino 1)
4. Vatikan 1)
5. Kosovo 2)
6. Črna gora 2)

• 1) ta država natisne lastne kovnice
• 2) te države neuradno uporabljajo evro

Valute številnih drugih držav so "vezane" na evro, čeprav niso povsem enake evru:

• Zelenortski escudo
• Komorski frank
• Srednjeafriški CFA frank
• Zahodnoafriški CFA frank
• Francoska pacifiška ozemlja CFP Franc
• Bosansko-hercegovska konvertibilna znamka
• Bolgarski lev
• Madžarski forint
• Danska krona

Uradni simbol Euro z uradnimi barvami


2015:      Države članice EU, ki so uvedle evro (19) Države EU, ki so se morale pridružiti evroobmočju (7) Države EU z odstopanjem od sodelovanja v evroobmočju (2) Države zunaj EU s pravico do izdaje (4) Drugi uporabniki evra zunaj EU (2)

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je valuta držav v evrskem območju?

V: Koliko različnih bankovcev je za evro?

V: Koliko kovancev je na voljo za evro?

V: Kdaj je 12 držav sprejelo eurobankovce in eurokovance kot svoj edini denar?

V: Ali se vzorci na eurokovancih iz različnih držav razlikujejo?

V: Kdaj je Slovenija postala del uporabe evra?

V: Ali nameravajo evro prevzeti tudi kakšne nove evropske države?

Išči po črki