Zelenortski otoki

Ime

Portugalski raziskovalec Dinis Dias (ali Denis Fernadez) je leta 1445 ob obali Senegala odkril polotok, ki ga je poimenoval Cap-Vert (Dias ga je poimenoval Cabo Verde, pri čemer "verde" v portugalščini pomeni "zelen" in se nanaša na rastlinje na tem območju). Dias ni odkril Zelenortskih otokov, temveč dejanski rt.

Ta polotok je najzahodnejša točka afriške celine.

Zgodovina

Prva Evropejca, ki sta prispela na Zelenortske otoke, sta bila Portugalca Diogo Gomes in Antonio da Noli leta 1460. Otoki so bili nenaseljeni, prva naselbina pa je bila ustanovljena leta 1462 na otoku Santiago (glavni otok), ki je bil razdeljen na dve "kapitaniji", Alcatrazes in Ribeira Grande. Prva je propadla, glavna dejavnost v Ribeira Grande pa je bila izkoriščanje bombažnih farm. Ribeira Grande je služila tudi kot postojanka trgovine s sužnji in kot postojanka za pokristjanjevanje sužnjev, preden so jih poslali v Novi svet.

Mesto je doživelo več piratskih napadov, zato so bile oblasti po francoskem napadu leta 1712 prisiljene prestolnico preseliti v Praio, kjer se nahaja še danes. Zelenortski otoki so imeli status portugalske kolonije do leta 1951, ko je Portugalska spremenila njihov status v čezmorsko provinco, leta 1961 pa je Portugalska vsem prebivalcem Zelenortskih otokov podelila polnopravno državljanstvo.

Zelenortski otoki so od 5. julija 1975 neodvisni od Portugalske. Boj za neodvisnost je vodila Afriška stranka za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov (PAIGC), ki jo je vodil Amilcar Cabral, nacionalni junak obeh držav, Zelenortskih otokov in Gvineje Bissau.

Cerkev Nossa Senhora do Rosário, najstarejša kolonialna cerkev na svetu, zgrajena leta 1495, Cidade Velha, Santiago, Zelenortski otoki.

Geografija

Zelenortski otoki ležijo v Atlantskem oceanu, približno 570 km od obale zahodne Afrike, v bližini Senegala, Gambije in Mavretanije, in so skupaj z Azori, Madeiro, Savajskimi in Kanarskimi otoki del ekološke regije Makaronezija. Leži med 14° in 18° severne širine ter 22° in 26° zahodne dolžine.

Država je arhipelag s skupno površino 4 033 km² (1 557 km²). Sestavlja ga deset otokov (devet naseljenih) in več zelo majhnih otokov (otočkov), razdeljenih v dve skupini, ki sta razporejeni glede na prevladujočo smer vetra:

• Na severu se od zahoda proti vzhodu nahajajo Vetrovni otoki (Ilhas de Barlavento): Santo Antão, São Vicente, Santa Luzia (brez prebivalcev), São Nicolau, Ilha do Sal in Boa Vista; ter otočka Branco in Raso, ki ležita med Santa Luzia in São Nicolau, otoček Pássaros nasproti mesta Mindelo na otoku São Vicente, otočka Rabo de Junco na obali otoka Sal ter otočka Sal Rei in Baluarte na obali otoka Boa Vista.
• Na jugu Ilhas de Sotavento (Zavetrni otoki), od vzhoda proti zahodu: Maio, Santiago, Fogo in Brava; otoček Santa Maria pred mestom Praia na otoku Santiago, otočki Grande, Rombo, Baixo, Cima, do Rei, Luís Carneiro in Sapado, ki se nahajajo približno 8 km od otoka Brava, ter otoček Areia ob obali istega otoka.

Največja otoka sta Santiago na jugovzhodu, kjer leži Praia, glavno in največje mesto države, in otok Santo Antão na skrajnem severozahodu. Praia je tudi glavno prebivalstveno središče otočja, sledi ji Mindelo na otoku São Vicente.

Večji otoki Cabo Verde
Ime	Prebivalstvo (2010)	PovrЕЎina ( km²)	Najvišja točka (m)
Boa Vista	9,162	620	Monte Estância (387)
Brava	5,995	67	Monte Fontainhas (976)
Fogo	37,051	476	Pico do Fogo (2.829)
Maio	6,952	265	Monte Penoso (436)
Sal	25,765	216	Monte Vermelho (406)
Santa Luzia	0	35	Monte Grande (395)
Santiago	273,919	991	Pico d'Antónia (1,394)
Santo Antão	43,915	779	Topo de Coroa (1,979)
São Nicolau	12,817	388	Monte Gordo (1.340)
São Vicente	76,107	227	Monte Verde (774)

Skrajne točke

• N Severno: Ponta do Sol, otok Santo Antão 17°11′0″N 25°05′0″W / 17.18333°N 25.08333°W / 17.18333; -25.08333
• S jug: Ponta Nhô Martinho, otok Brava 14°49′0″N 24°42′0″W / 14.81667°N 24.70000°W / 14.81667; -24.70000
• E East: Ilhéu do Roque, otok Boa Vista 16°05′0″N 22°40′0″W / 16.08333°N 22.66667°W / 16.08333; -22.66667
• W West: Ponta Chão de Morgado, otok Santo Antão 17°03′0″N 25°21′0″W / 17.05000°N 25.35000°W / 17.05000; -25.35000
• H Najvišja gora: 14°57′0″N 24°20′0″W / 14.95000°N 24.33333°W / 14.95000; -24.33333

Podnebje

Sonce sije 350 dni na leto, temperature pa se gibljejo med 21 in 29 °C. Z oceana stalno piha veter (blag do zmeren veter) z relativno nizko povprečno vlažnostjo od 40 do 60 %.

Na Zelenortskih otokih sta le dva letna časa: Čas vetrov traja od oktobra do sredine julija, čas deževja pa od avgusta do septembra, ko lahko pride do močnih tropskih padavin. Najhladnejša meseca sta januar in februar (povprečna temperatura 21 °C), ko se temperature lahko spustijo do 16 °C; najtoplejši mesec je september (do 36 °C) s povprečno temperaturo 27 °C.

Sicer pa so otoki Barlavento (Santo Antão, São Vicente, São Nicolao, Boa Vista, Sal, Santa Luzia, Branco in Razo) vedno nekoliko hladnejši od otokov Sotavento (Maio, Santiago, Fogo in Brava), kjer so poletja lahko precej vroča.

Podnebni podatki za Cabo Verde : Praia
Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	maj	Jun	Jul	Avgust	Sep	Oktober	Nov	Dec	Leto
Povprečno visoka temperatura °C (°F)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	26 (79)	27 (81)	27 (81)	28 (82)	28 (82)	28 (82)	29 (84)	27 (81)	26 (79)	27 (81)
Povprečna nizka temperatura °C (°F)	20 (68)	19 (66)	20 (68)	208 (406)	21 (70)	21 (70)	23 (73)	24 (75)	25 (77)	24 (75)	23 (73)	21 (70)	22 (72)
Povprečna količina padavin mm (inches)	-	-	-	-	-	-	10 (0.4)	90 (3.5)	20 (0.8)	40 (1.6)	-	-	210 (8.3)
Vir: Weatherbase.com [1]

Köppenov podtip podnebne klasifikacije za to podnebje Praie (Cabo Verde) je Bwh (tropsko in subtropsko puščavsko podnebje).

Divje živali

Zaradi izoliranosti Zelenortskih otokov so na njih številne endemične vrste, zlasti ptice in plazilci, od katerih jih je veliko ogroženih zaradi človekovega razvoja. Med endemičnimi pticami so Aleksandrova čaplja (Apus alexandri), Bournova čaplja (Ardea purpurea bournei), Rasov skovik (Alauda razae), Zelenortski pevec (Acrocephalus brevipennis) in Jagov vrabec (Passer iagoensis). Otoki so tudi pomembno območje gnezdenja morskih ptic, med drugim kapverdskega škarnika. Med plazilci je tudi kapverdski orjaški gekon (Tarentola gigas).

Plaža Calhau z goro Monte Verde v ozadju na otoku São Vicente


Vrh Pico do Fogo, najvišji vrh otočja Zelenortski otoki, ki se nahaja na otoku Fogo


Naravni ribniki za izhlapevanje soli v Pedra de Lume na otoku Sal

Upravne enote

Zelenortski otoki so razdeljeni na 22 občin (concelhos) in 32 župnij (freguesias).

1. - Tarrafal
2. - São Miguel
3. - São Salvador do Mundo
4. - Santa Cruz
5. - São Domingos
6. - Praia
7. - Ribeira Grande de Santiago
8. - São Lourenço dos Órgãos
9. - Santa Catarina
10. - Brava
11. - São Filipe
12. - Santa Catarina do Fogo
13. - Mosteiros
14. - Maio
15. - Boa Vista
16. - Sal
17. - Ribeira Brava
18. - Tarrafal de São Nicolau
19. - São Vicente
20. - Porto Novo
21. - Ribeira Grande
22. - Paúl

Občine Cabo Verde.

Politika

Zelenortski otoki so predstavniška parlamentarna republika. Ustava, ki je bila sprejeta leta 1980 in revidirana leta 1992, 1995 in 1999, opredeljuje temeljna načela vladavine. Predsednik je vodja države in je izvoljen za petletni mandat; predsednik vlade je vodja vlade. Predsednika vlade predlaga državna skupščina, imenuje pa ga predsednik.

Zbirka jadrnic v Porto Grande, Mindelo na otoku São Vicente: turizem je vse večji vir dohodka na otokih

Gospodarstvo

Gospodarski viri Zelenortskih otokov so v veliki meri odvisni od kmetijstva in ribolova. Kmetijstvo pogosto prizadenejo suše. Najpomembnejši pridelki so kava, banane, sladkorni trs, tropsko sadje, koruza, fižol, sladki krompir in maniok. Industrijski sektor je v povojih, temelji pa na proizvodnji "aguardente" (žganja iz sladkornega trsa), oblačil in obutve, barv in lakov, turizma, ribolova in ribjih konzerv ter pridobivanja soli. Glavni izvozni proizvodi so banane, ribje konzerve, zamrznjene ribe, jastogi, sol in oblačila. Nacionalna valuta je kapverdski escudo. Pomemben vir sredstev za državo Zelenortski otoki so tudi denarna nakazila zaradi izseljevanja.

Demografski podatki

Na Zelenortskih otokih sta letna stopnja rasti prebivalstva in umrljivost nizki v primerjavi s povprečnimi stopnjami v drugih državah s srednjim dohodkom. Povprečna pričakovana življenjska doba je 66 let za moške in 71 let za ženske. Prebivalstvo v državi je ocenjeno na 500 000 prebivalcev. Ocenjuje se, da v tujini, predvsem v Združenih državah Amerike, zahodni Evropi in Afriki, živi še milijon Zelenortčanov. Zelenortski otoki imajo mlado prebivalstvo s povprečno starostjo 23 let.

Demografija Zelenortskih otokov, podatki FAO, leto 2005; število prebivalcev v tisočih.

Kultura

Zelenortska kultura je edinstvena mešanica evropskih in afriških elementov. Koruza je osnovno živilo Zelenortskih otokov. Nacionalna ali tradicionalna jed je cachupa, ki je enolončnica iz hominijev (posušenih koruznih zrn), fižola in mesa ali zelenjave, ki je na voljo. Druga pogosta živila so riž, fižol, ribe, krompir in maniok. Tradicionalni zajtrk je kuhan koruzni kruh, ki se poje z medom in mlekom ali kavo. Na otokih se proizvaja grogue ali žganje iz sladkornega trsa, ki je priljubljena pijača, zlasti med moškimi. Zelenortska glasba vključuje portugalske, karibske in afriške vplive. Priljubljene zvrsti so morna, funaná, batuque, coladeira in cola san jon.

Zdravje

Na Zelenortskih otokih vlada poleg zasebnih klinik zagotavlja javni zdravstveni sistem, ki vključuje več zdravstvenih centrov in tri osrednje bolnišnice (bolnišnica Agostinho Neto v Praii, bolnišnica Baptista de Sousa v São Vicente in bolnišnica Regional de Santiago Norte v Assomadi). Stroške javnega zdravstva krije država, vendar morajo uporabniki plačati pristojbino, ki se razlikuje glede na zmožnost uporabnika, da si jo privošči.

Izobraževanje

Po osamosvojitvi so različne vlade Zelenortskih otokov veliko vlagale v izobraževanje in nepismenost se je močno zmanjšala. Danes skoraj sto odstotkov šoloobveznih otrok obiskuje šolo. Osnovnošolsko izobraževanje, ki traja šest let, je obvezno in brezplačno. Izobraževanje je zagotovljeno z mrežo javnih šol, ki segajo od vrtca do univerze. Na vseh stopnjah izobraževanja je tudi več zasebnih šol.