Zelenortski otoki (portugalsko Cabo Verde), znani tudi kot Cabo Verde in uradno kot República de Cabo Verde (Republika Zelenortski otoki/Cabo Verde), so otoška država v Afriki. Gre za skupino otokov v Atlantskem oceanu, približno 570 km (354 milj) od obale zahodne Afrike. Otoki, katerih skupna površina znaša 4 033 km2, so vulkanskega izvora in so raznoliki glede reliefa, od suhih peščenih ravnic do visokih, strmih in zelenih planot.

Zelenortski otoki spadajo v skupino makaronezijskih otokov.

Geografija in otoki

Arhipelag sestavlja deset večjih naseljenih otokov in več manjših otočkov. Med glavne otoke sodijo Santiago (kjer leži glavno mesto Praia), Santo Antão, São Vicente, Sal, Boa Vista, Fogo, Maio, Brava in še nekaj manjših. Najvišji vrh je Pico do Fogo na otoku Fogo, ki dosega približno 2.829 m in je še vedno vulkansko aktiven.

Zgodovina in politika

Otokov niso naselili domači prebivalci; prvi evropski odkritelji so bili portugalski pomorščaki v 15. stoletju, ki so otoke uporabili kot bazo za trgovino in postajo med Evropo, Afriko in Ameriko. Zelenortski otoki so bili portugalska kolonija vse do razglasitve neodvisnosti 5. julija 1975. Danes so uradno predsedniška republika z demokratičnimi institucijami in relativno politično stabilnostjo v primerjavi z mnogimi državami regije.

Prebivalstvo in jezik

Prebivalcev je približno pol milijona (okoli 500–550 tisoč, odvisno od zadnjih popisov). Uradni jezik je portugalščina, vendar je v vsakdanji rabi široko razširjen tudi kriolu — domači kreolski jezik z različnimi narečji, ki ga uporablja večina prebivalstva. Velik del prebivalstva ima močne vezi z diasporo v Evropi, ZDA in Braziliji.

Podnebje in okolje

Klimatsko so otoki pretežno suhi do polsuhi, s precejšnjim vplivom vetrov in oceana. Sal in Boa Vista sta znana po peščenih plažah in vetrovnih razmerah, primerna za vodne športe. Na višjih otokih, kot sta Santo Antão in Santiago, so višinske razlike privedle do lokalnih mikroklimatskih raznolikosti in bolj obdelovalnih površin. Otoki so tudi pomembni za morske ekosisteme — obale so gnezdišča morskih želv, obalni pasovi podpirajo bogato ribolovno raznovrstnost, na otokih pa najdemo endemične rastlinske in živalske vrste.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Zelenortskih otokov temelji na storitvenem sektorju, turizmu, ribištvu ter prispevkih diaspornih dohodkov (remitencah). Zaradi sušnih razmer je kmetijstvo omejeno in mnoge osnovne dobrine uvaža država. Turizem se je močno razvil na otokih Sal in Boa Vista, ki privabljata obiskovalce zaradi plaž in vodenih športov. Pomembno vlogo igra tudi ribištvo in predelava rib.

Promet in infrastruktura

  • Glavno letališče mednarodnega pomena je Amílcar Cabral International na otoku Sal; večje povezave so tudi na São Vicente in Santiago (Praia).
  • Med otoki so redne trajektne povezave in domači leti, vendar so razmere v času slabega vremena včasih zahtevne.
  • Glavno mesto Praia je gospodarsko in upravno središče države.

Kultura in turizem

Kultura Zelenortskih otokov je mešanica afriških, portugalskih in lokalnih vplivov. Glasba, zlasti žanr morna, je svetovno znana, najbolj prepoznavna izvajalka pa je bila Cesária Évora. Turisti privlačijo plaže, vulkanski kraji, pohodniške poti (zlasti na Santo Antão), zgodovinska mesta (Cidade Velha na otoku Santiago je vpisana na seznam UNESCO kot pomembna zgodovinska lokacija) in morske aktivnosti, kot so potapljanje, surfanje in opazovanje kitov ter delfinov.

Izazivi in priložnosti

Glavni izzivi so odvisnost od uvoza, ranljivost za suše in podnebne spremembe, omejene vodne vire ter potreba po širjenju trajnostnega turizma. Priložnosti pa izhajajo iz povečevanja turizma, razvoja obnovljivih virov energije (vetroelektrarne in sončna energija), izboljšanja infrastrukture in izrabe pomorskih virov na trajnosten način.

Zelenortski otoki so torej majhna, a edinstvena otoška država z bogato mešanico kultur, zanimivo naravo in pomembno vlogo v atlantskem pomorskem prostoru.