Zelenortski otoki (Cabo Verde) – otoška država v Atlantskem oceanu
Zelenortski otoki (portugalsko Cabo Verde), znani tudi kot Cabo Verde in uradno kot República de Cabo Verde (Republika Zelenortski otoki/Cabo Verde), so otoška država v Afriki. Gre za skupino otokov v Atlantskem oceanu, približno 570 km (354 milj) od obale zahodne Afrike. Otoki, katerih skupna površina znaša 4 033 km2, so vulkanskega izvora in so raznoliki glede reliefa, od suhih peščenih ravnic do visokih, strmih in zelenih planot.
Zelenortski otoki spadajo v skupino makaronezijskih otokov.
Geografija in otoki
Arhipelag sestavlja deset večjih naseljenih otokov in več manjših otočkov. Med glavne otoke sodijo Santiago (kjer leži glavno mesto Praia), Santo Antão, São Vicente, Sal, Boa Vista, Fogo, Maio, Brava in še nekaj manjših. Najvišji vrh je Pico do Fogo na otoku Fogo, ki dosega približno 2.829 m in je še vedno vulkansko aktiven.
Zgodovina in politika
Otokov niso naselili domači prebivalci; prvi evropski odkritelji so bili portugalski pomorščaki v 15. stoletju, ki so otoke uporabili kot bazo za trgovino in postajo med Evropo, Afriko in Ameriko. Zelenortski otoki so bili portugalska kolonija vse do razglasitve neodvisnosti 5. julija 1975. Danes so uradno predsedniška republika z demokratičnimi institucijami in relativno politično stabilnostjo v primerjavi z mnogimi državami regije.
Prebivalstvo in jezik
Prebivalcev je približno pol milijona (okoli 500–550 tisoč, odvisno od zadnjih popisov). Uradni jezik je portugalščina, vendar je v vsakdanji rabi široko razširjen tudi kriolu — domači kreolski jezik z različnimi narečji, ki ga uporablja večina prebivalstva. Velik del prebivalstva ima močne vezi z diasporo v Evropi, ZDA in Braziliji.
Podnebje in okolje
Klimatsko so otoki pretežno suhi do polsuhi, s precejšnjim vplivom vetrov in oceana. Sal in Boa Vista sta znana po peščenih plažah in vetrovnih razmerah, primerna za vodne športe. Na višjih otokih, kot sta Santo Antão in Santiago, so višinske razlike privedle do lokalnih mikroklimatskih raznolikosti in bolj obdelovalnih površin. Otoki so tudi pomembni za morske ekosisteme — obale so gnezdišča morskih želv, obalni pasovi podpirajo bogato ribolovno raznovrstnost, na otokih pa najdemo endemične rastlinske in živalske vrste.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Zelenortskih otokov temelji na storitvenem sektorju, turizmu, ribištvu ter prispevkih diaspornih dohodkov (remitencah). Zaradi sušnih razmer je kmetijstvo omejeno in mnoge osnovne dobrine uvaža država. Turizem se je močno razvil na otokih Sal in Boa Vista, ki privabljata obiskovalce zaradi plaž in vodenih športov. Pomembno vlogo igra tudi ribištvo in predelava rib.
Promet in infrastruktura
- Glavno letališče mednarodnega pomena je Amílcar Cabral International na otoku Sal; večje povezave so tudi na São Vicente in Santiago (Praia).
- Med otoki so redne trajektne povezave in domači leti, vendar so razmere v času slabega vremena včasih zahtevne.
- Glavno mesto Praia je gospodarsko in upravno središče države.
Kultura in turizem
Kultura Zelenortskih otokov je mešanica afriških, portugalskih in lokalnih vplivov. Glasba, zlasti žanr morna, je svetovno znana, najbolj prepoznavna izvajalka pa je bila Cesária Évora. Turisti privlačijo plaže, vulkanski kraji, pohodniške poti (zlasti na Santo Antão), zgodovinska mesta (Cidade Velha na otoku Santiago je vpisana na seznam UNESCO kot pomembna zgodovinska lokacija) in morske aktivnosti, kot so potapljanje, surfanje in opazovanje kitov ter delfinov.
Izazivi in priložnosti
Glavni izzivi so odvisnost od uvoza, ranljivost za suše in podnebne spremembe, omejene vodne vire ter potreba po širjenju trajnostnega turizma. Priložnosti pa izhajajo iz povečevanja turizma, razvoja obnovljivih virov energije (vetroelektrarne in sončna energija), izboljšanja infrastrukture in izrabe pomorskih virov na trajnosten način.
Zelenortski otoki so torej majhna, a edinstvena otoška država z bogato mešanico kultur, zanimivo naravo in pomembno vlogo v atlantskem pomorskem prostoru.
Ime
Portugalski raziskovalec Dinis Dias (ali Denis Fernadez) je leta 1445 ob obali Senegala odkril polotok, ki ga je poimenoval Cap-Vert (Dias ga je poimenoval Cabo Verde, pri čemer "verde" v portugalščini pomeni "zelen" in se nanaša na rastlinje na tem območju). Dias ni odkril Zelenortskih otokov, temveč dejanski rt.
Ta polotok je najzahodnejša točka afriške celine.
Zgodovina
Prva Evropejca, ki sta prispela na Zelenortske otoke, sta bila Portugalca Diogo Gomes in Antonio da Noli leta 1460. Otoki so bili nenaseljeni, prva naselbina pa je bila ustanovljena leta 1462 na otoku Santiago (glavni otok), ki je bil razdeljen na dve "kapitaniji", Alcatrazes in Ribeira Grande. Prva je propadla, glavna dejavnost v Ribeira Grande pa je bila izkoriščanje bombažnih farm. Ribeira Grande je služila tudi kot postojanka trgovine s sužnji in kot postojanka za pokristjanjevanje sužnjev, preden so jih poslali v Novi svet.
Mesto je doživelo več piratskih napadov, zato so bile oblasti po francoskem napadu leta 1712 prisiljene prestolnico preseliti v Praio, kjer se nahaja še danes. Zelenortski otoki so imeli status portugalske kolonije do leta 1951, ko je Portugalska spremenila njihov status v čezmorsko provinco, leta 1961 pa je Portugalska vsem prebivalcem Zelenortskih otokov podelila polnopravno državljanstvo.
Zelenortski otoki so od 5. julija 1975 neodvisni od Portugalske. Boj za neodvisnost je vodila Afriška stranka za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov (PAIGC), ki jo je vodil Amilcar Cabral, nacionalni junak obeh držav, Zelenortskih otokov in Gvineje Bissau.
Cerkev Nossa Senhora do Rosário, najstarejša kolonialna cerkev na svetu, zgrajena leta 1495, Cidade Velha, Santiago, Zelenortski otoki.
Geografija
Zelenortski otoki ležijo v Atlantskem oceanu, približno 570 km od obale zahodne Afrike, v bližini Senegala, Gambije in Mavretanije, in so skupaj z Azori, Madeiro, Savajskimi in Kanarskimi otoki del ekološke regije Makaronezija. Leži med 14° in 18° severne širine ter 22° in 26° zahodne dolžine.
Država je arhipelag s skupno površino 4 033 km2 (1 557 km²). Sestavlja ga deset otokov (devet naseljenih) in več zelo majhnih otokov (otočkov), razdeljenih v dve skupini, ki sta razporejeni glede na prevladujočo smer vetra:
- Na severu se od zahoda proti vzhodu nahajajo Vetrovni otoki (Ilhas de Barlavento): Santo Antão, São Vicente, Santa Luzia (brez prebivalcev), São Nicolau, Ilha do Sal in Boa Vista; ter otočka Branco in Raso, ki ležita med Santa Luzia in São Nicolau, otoček Pássaros nasproti mesta Mindelo na otoku São Vicente, otočka Rabo de Junco na obali otoka Sal ter otočka Sal Rei in Baluarte na obali otoka Boa Vista.
- Na jugu Ilhas de Sotavento (Zavetrni otoki), od vzhoda proti zahodu: Maio, Santiago, Fogo in Brava; otoček Santa Maria pred mestom Praia na otoku Santiago, otočki Grande, Rombo, Baixo, Cima, do Rei, Luís Carneiro in Sapado, ki se nahajajo približno 8 km od otoka Brava, ter otoček Areia ob obali istega otoka.
Največja otoka sta Santiago na jugovzhodu, kjer leži Praia, glavno in največje mesto države, in otok Santo Antão na skrajnem severozahodu. Praia je tudi glavno prebivalstveno središče otočja, sledi ji Mindelo na otoku São Vicente.
| Večji otoki Cabo Verde | |||
| Ime | Prebivalstvo | PovrЕЎina ( | Najvišja točka (m) |
| 9,162 | 620 | Monte Estância (387) | |
| Brava | 5,995 | 67 | Monte Fontainhas (976) |
| Fogo | 37,051 | 476 | Pico do Fogo (2.829) |
| Maio | 6,952 | 265 | Monte Penoso (436) |
| Sal | 25,765 | 216 | Monte Vermelho (406) |
| Santa Luzia | 0 | 35 | Monte Grande (395) |
| 273,919 | 991 | Pico d'Antónia (1,394) | |
| Santo Antão | 43,915 | 779 | Topo de Coroa (1,979) |
| São Nicolau | 12,817 | 388 | Monte Gordo (1.340) |
| São Vicente | 76,107 | 227 | Monte Verde (774) |
Skrajne točke
- N Severno: Ponta do Sol, otok Santo Antão 17°11′0″N 25°05′0″W / 17.18333°N 25.08333°W / 17.18333; -25.08333
- S jug: Ponta Nhô Martinho, otok Brava 14°49′0″N 24°42′0″W / 14.81667°N 24.70000°W / 14.81667; -24.70000
- E East: Ilhéu do Roque, otok Boa Vista 16°05′0″N 22°40′0″W / 16.08333°N 22.66667°W / 16.08333; -22.66667
- W West: Ponta Chão de Morgado, otok Santo Antão 17°03′0″N 25°21′0″W / 17.05000°N 25.35000°W / 17.05000; -25.35000
- H Najvišja gora: 14°57′0″N 24°20′0″W / 14.95000°N 24.33333°W / 14.95000; -24.33333
Podnebje
Sonce sije 350 dni na leto, temperature pa se gibljejo med 21 in 29 °C. Z oceana stalno piha veter (blag do zmeren veter) z relativno nizko povprečno vlažnostjo od 40 do 60 %.
Na Zelenortskih otokih sta le dva letna časa: Čas vetrov traja od oktobra do sredine julija, čas deževja pa od avgusta do septembra, ko lahko pride do močnih tropskih padavin. Najhladnejša meseca sta januar in februar (povprečna temperatura 21 °C), ko se temperature lahko spustijo do 16 °C; najtoplejši mesec je september (do 36 °C) s povprečno temperaturo 27 °C.
Sicer pa so otoki Barlavento (Santo Antão, São Vicente, São Nicolao, Boa Vista, Sal, Santa Luzia, Branco in Razo) vedno nekoliko hladnejši od otokov Sotavento (Maio, Santiago, Fogo in Brava), kjer so poletja lahko precej vroča.
| Podnebni podatki za Cabo Verde : Praia | |||||||||||||
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | maj | Jun | Jul | Avgust | Sep | Oktober | Nov | Dec | Leto |
| Povprečno visoka temperatura °C (°F) | 25 | 25 | 25 | 26 | 27 | 27 | 28 | 28 | 28 | 29 | 27 | 26 | 27 |
| Povprečna nizka temperatura °C (°F) | 20 | 19 | 20 | 208 | 21 | 21 | 23 | 24 | 25 | 24 | 23 | 21 | 22 |
| Povprečna količina padavin mm (inches) | - | - | - | - | - | - | 10 | 90 | 20 | 40 | - | - | 210 |
| Vir: Weatherbase.com [1] | |||||||||||||
Köppenov podtip podnebne klasifikacije za to podnebje Praie (Cabo Verde) je Bwh (tropsko in subtropsko puščavsko podnebje).
Divje živali
Zaradi izoliranosti Zelenortskih otokov so na njih številne endemične vrste, zlasti ptice in plazilci, od katerih jih je veliko ogroženih zaradi človekovega razvoja. Med endemičnimi pticami so Aleksandrova čaplja (Apus alexandri), Bournova čaplja (Ardea purpurea bournei), Rasov skovik (Alauda razae), Zelenortski pevec (Acrocephalus brevipennis) in Jagov vrabec (Passer iagoensis). Otoki so tudi pomembno območje gnezdenja morskih ptic, med drugim kapverdskega škarnika. Med plazilci je tudi kapverdski orjaški gekon (Tarentola gigas).
Plaža Calhau z goro Monte Verde v ozadju na otoku São Vicente
Vrh Pico do Fogo, najvišji vrh otočja Zelenortski otoki, ki se nahaja na otoku Fogo
Naravni ribniki za izhlapevanje soli v Pedra de Lume na otoku Sal
Upravne enote
Zelenortski otoki so razdeljeni na 22 občin (concelhos) in 32 župnij (freguesias).
- - Tarrafal
- - São Miguel
- - São Salvador do Mundo
- - Santa Cruz
- - São Domingos
- - Praia
- - Ribeira Grande de Santiago
- - São Lourenço dos Órgãos
- - Santa Catarina
- - Brava
- - São Filipe
- - Santa Catarina do Fogo
- - Mosteiros
- - Maio
- - Boa Vista
- - Sal
- - Ribeira Brava
- - Tarrafal de São Nicolau
- - São Vicente
- - Porto Novo
- - Ribeira Grande
- - Paúl
Občine Cabo Verde.
Politika
Zelenortski otoki so predstavniška parlamentarna republika. Ustava, ki je bila sprejeta leta 1980 in revidirana leta 1992, 1995 in 1999, opredeljuje temeljna načela vladavine. Predsednik je vodja države in je izvoljen za petletni mandat; predsednik vlade je vodja vlade. Predsednika vlade predlaga državna skupščina, imenuje pa ga predsednik.
Zbirka jadrnic v Porto Grande, Mindelo na otoku São Vicente: turizem je vse večji vir dohodka na otokih
Gospodarstvo
Gospodarski viri Zelenortskih otokov so v veliki meri odvisni od kmetijstva in ribolova. Kmetijstvo pogosto prizadenejo suše. Najpomembnejši pridelki so kava, banane, sladkorni trs, tropsko sadje, koruza, fižol, sladki krompir in maniok. Industrijski sektor je v povojih, temelji pa na proizvodnji "aguardente" (žganja iz sladkornega trsa), oblačil in obutve, barv in lakov, turizma, ribolova in ribjih konzerv ter pridobivanja soli. Glavni izvozni proizvodi so banane, ribje konzerve, zamrznjene ribe, jastogi, sol in oblačila. Nacionalna valuta je kapverdski escudo. Pomemben vir sredstev za državo Zelenortski otoki so tudi denarna nakazila zaradi izseljevanja.
Demografski podatki
Na Zelenortskih otokih sta letna stopnja rasti prebivalstva in umrljivost nizki v primerjavi s povprečnimi stopnjami v drugih državah s srednjim dohodkom. Povprečna pričakovana življenjska doba je 66 let za moške in 71 let za ženske. Prebivalstvo v državi je ocenjeno na 500 000 prebivalcev. Ocenjuje se, da v tujini, predvsem v Združenih državah Amerike, zahodni Evropi in Afriki, živi še milijon Zelenortčanov. Zelenortski otoki imajo mlado prebivalstvo s povprečno starostjo 23 let.
Demografija Zelenortskih otokov, podatki FAO, leto 2005; število prebivalcev v tisočih.
Kultura
Zelenortska kultura je edinstvena mešanica evropskih in afriških elementov. Koruza je osnovno živilo Zelenortskih otokov. Nacionalna ali tradicionalna jed je cachupa, ki je enolončnica iz hominijev (posušenih koruznih zrn), fižola in mesa ali zelenjave, ki je na voljo. Druga pogosta živila so riž, fižol, ribe, krompir in maniok. Tradicionalni zajtrk je kuhan koruzni kruh, ki se poje z medom in mlekom ali kavo. Na otokih se proizvaja grogue ali žganje iz sladkornega trsa, ki je priljubljena pijača, zlasti med moškimi. Zelenortska glasba vključuje portugalske, karibske in afriške vplive. Priljubljene zvrsti so morna, funaná, batuque, coladeira in cola san jon.
Zdravje
Na Zelenortskih otokih vlada poleg zasebnih klinik zagotavlja javni zdravstveni sistem, ki vključuje več zdravstvenih centrov in tri osrednje bolnišnice (bolnišnica Agostinho Neto v Praii, bolnišnica Baptista de Sousa v São Vicente in bolnišnica Regional de Santiago Norte v Assomadi). Stroške javnega zdravstva krije država, vendar morajo uporabniki plačati pristojbino, ki se razlikuje glede na zmožnost uporabnika, da si jo privošči.
Izobraževanje
Po osamosvojitvi so različne vlade Zelenortskih otokov veliko vlagale v izobraževanje in nepismenost se je močno zmanjšala. Danes skoraj sto odstotkov šoloobveznih otrok obiskuje šolo. Osnovnošolsko izobraževanje, ki traja šest let, je obvezno in brezplačno. Izobraževanje je zagotovljeno z mrežo javnih šol, ki segajo od vrtca do univerze. Na vseh stopnjah izobraževanja je tudi več zasebnih šol.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je uradno ime Zelenortskih otokov?
O: Uradno ime Zelenortskih otokov je Republika Cabo Verde.
V: Kje se nahajajo Zelenortski otoki?
O: Zelenortski otoki so otoška država v Afriki, ki leži 570 km od obale zahodne Afrike v Atlantskem oceanu.
V: Kako veliki so Zelenortski otoki?
O: Skupna površina otokov je nekaj več kot 4 000 km2 (1 500 km²).
V: V katero skupino spadajo Zelenortski otoki?
O: Zelenortski otoki spadajo v skupino Makaronezijskih otokov.
V: Kako so nastali otoki?
O: Otoki so vulkanskega izvora.
V: Ali se na Zelenortskih otokih govori portugalščina?
O: Da, na Zelenortskih otokih se govori portugalščina.
