Senegal – država Zahodne Afrike, Dakar, geografija in gospodarstvo
Republika Senegal (francosko République du Sénégal) je država v Zahodni Afriki. Glavno mesto je Dakar, ki leži na polotoku Kap Verde ob obali Atlantskega oceana in je pomembno pristanišče, gospodarsko in kulturno središče države. Površina Senegala meri skoraj 197.000 km². Država ima več milijonov prebivalcev; sodobne ocene števila prebivalcev se gibljejo okoli 17 milijonov (ocene se posodabljajo glede na vir). Podnebje je večinoma tropsko z dvema glavnima letnima obdobjema: suhim obdobjem (od novembra do maja), ko prevladuje harmattan, in deževnim obdobjem (od junija do oktobra). Francija je Senegalu leta 1960 podelila neodvisnost.
Geografija
Senegal meji na Mauritanijo na severu, Mali na vzhodu, Gvinejo in Gvinejo-Bissau na jugu ter skoraj v celoti obkroža Republiko Gambijo, ki sledi reki Gambi na zahodu. Dolga obala ob Atlantskem oceanu in številni rečni sistemi, predvsem reka Senegal na severu in reke Saloum ter Gambia, določajo naravne pokrajine. Notranjost je pretežno ravninska savana, v nekaterih predelih pa so močvirja in mangrove ob obali.
Podnebje in narava
Deževno obdobje je ključnega pomena za kmetijstvo in običajno traja od junija do oktobra; v deževju se pojavljajo tudi kratke, vendar močne plohe. V sušem obdobju je prisoten suh in včasih prašen vetrovni tok harmattan. Naravna raznovrstnost vključuje savane, gozdove ob rekah in obalna močvirja, ki so življenjski prostor za veliko vrst ptic in morskega življa. V nekaterih regijah so zaščiteni naravni parki in rezervati, kjer se ohranja avtohtona flora in favna.
Prebivalstvo in jeziki
Senegal je etnično in jezikovno raznolik: velike etnične skupine vključujejo Wolofe, Pulaar (Fula), Sererje, Diola in Mandinke. Uradni jezik je francoščina, ki se uporablja v upravi, šolstvu in mednarodnih odnosih, vendar je v vsakdanji rabi široko razširjen tudi jezik Wolof ter številni drugi lokalni jeziki. Večina prebivalstva je muslimanske veroizpovedi (pretežno suniti), v državi pa so prisotne tudi manjše kristanske in tradicionalne skupnosti.
Gospodarstvo
Senegalsko gospodarstvo temelji na kombinaciji kmetijstva, ribištva, rudarstva in storitvenih dejavnosti. Tradicionalno pomemben izvozni proizvod so arašidi (arašidi), vendar se je v zadnjih desetletjih gospodarstvo diverzificiralo. Glavne industrijske panoge so:
- predelava rib in ribiška industrija;
- pridobivanje fosfatov in proizvodnja gnojil;
- proizvodnja gradbenih materialov ter gradbeništvo;
- rafiniranje nafte in petrokemična industrija v manjšem obsegu;
- gradnja in popravilo ladij ter pomorsko gospodarstvo.
Poleg arašidov so pomembni kmetijski pridelki: sladkorni trs, bombaž, stročji fižol, industrijski paradižnik, češnjev paradižnik, melone in mango — mnogi od teh pridelkov so pomembni za notranjo porabo in izvoz. Pomemben vir prihodkov so tudi prispevki izseljencev (remitence) in turizem, z naraščajočim pomenom novih panog, kot so obnovljivi viri energije in ribiška predelava.
Politika in uprava
Senegal ima dolgo tradicijo relativno stabilne večstrankarske demokracije v zahodnoafriškem prostoru. Državo vodi predsednik in dvodomni ali enodomni parlament (odvisno od ustavnih sprememb), lokalna uprava pa vključuje regije in pristojne oblasti. Od aprila 2012 je predsednik Senegala Macky Sall.
Zgodovina
Območje Senegala je bilo pred kolonizacijo dom številnih afriških kraljestev in trgovskih držav. V 19. stoletju je začela močnejša francoska kolonialna prisotnost, ki je privedla do vključenosti področja v Francosko Zahodno Afriko. Leta 1960 je Senegal pridobil neodvisnost od Francije in od takrat gradi lastne državne institucije ter razvija mednarodne vezi, še posebej z državami Sahela, Evrope in Združenimi narodi.
Promet in infrastruktura
Dakar ima eno glavnih mednarodnih letališč in pristanišče, ki je prometno vozlišče za zahodno Afriko. Pomembna je železniška povezava proti Mali (Dakar–Bamako), čeprav so infrastruktura in logistika predmet naložb in modernizacije. Leta 2017 je bilo odprto mednarodno letališče Blaise Diagne, ki je izboljšalo zračne povezave. Država si prizadeva izboljšati cestno omrežje, energetiko in dostop do pitne vode.
Kultura in turizem
Kulturna scena je bogata in vključuje glasbo (posebej žanre kot so mbalax), ples, umetnost, obrt in tradicionalne obrede. Dakar gosti mednarodni filmski festival, umetniške razstave in je znan po živi glasbeni sceni. Turizem privablja obiskovalce zaradi obalnih plaž, zgodovinskih krajev (npr. otok Gorée, znan po muzeju o trgovini z sužnji), naravnih rezervatov in festivalov. Turizem je pomemben vir dohodka in zaposlovanja, država pa spodbuja trajnostne oblike turizma in ohranjanje kulturne dediščine.
Izzivi in razvoj
Senegal se sooča z izzivi, kot so gospodarska neenakost, brezposelnost med mladimi, upravljanje vodnih virov in podnebne spremembe, ki vplivajo na kmetijstvo in obalne skupnosti. Vlada in mednarodni partnerji delajo na projektih za izboljšanje izobraževanja, zdravstva, infrastrukture in trajnostnega upravljanja naravnih virov.
Senegal ostaja pomemben politični in kulturni akter v zahodni Afriki ter država z bogato zgodovino, raznoliko družbo in potencialom za nadaljnjo gospodarsko rast in regionalno sodelovanje.
Zgodovina
V 15. stoletju so Portugalci prišli na otok Gorée ob obali Dakarja. V 17. stoletju so tja prišli tudi Francozi in Nizozemci. Te evropske države so otok uporabljale kot trgovsko postojanko za trgovanje s sužnji s celine, ki je bila pod nadzorom muslimanskih imperijev Wolofov. Francija je kasneje suženjstvo razglasila za nezakonito, vendar so Francozi kmalu zatem, okoli leta 1850, začeli osvajati Wolofe. Do leta 1902 je bil Senegal del francoske kolonije Francoska zahodna Afrika.
Januarja 1959 sta se Senegal in francoski Sudan združila v Malijsko federacijo, ki je 20. junija 1960 postala popolnoma neodvisna na podlagi sporazuma o neodvisnosti in prenosu oblasti, podpisanega s Francijo 4. aprila 1960. To ni trajalo dolgo in Senegal in Mali sta razpadla na ločeni državi. Med letoma 1982 in 1989 sta se Senegal in Gambija združila v Senegambijo.
Geografija
Na severu Senegala teče reka Senegal. Severno od reke je Mavretanija. Država meji na Mali na vzhodu, Gvinejo Bissau na jugu in Gvinejo na jugovzhodu. Gambija je še ena država znotraj Senegala ob reki Gambiji. Dolga je približno 300 km.
Sever Senegala je del Sahela. Najvišja gora je visoka 581 m. Deževno obdobje je med junijem in oktobrom. Povprečna temperatura na obali je okoli 24 °C, v notranjosti države pa okoli 27 °C.
Regije
- Dakar
- Diourbel
- Fatick
- Kaffrine
- Kaolack
- Kédougou
- Kolda
- Louga
- Matam
- Saint-Louis
- Sédhiou
- Tambacounda
- Thiès
- Ziguinchor