Reka Senegal: Izviri, tok, jezovi in pomen v Zahodni Afriki

Raziščite Reko Senegal: izviri v Gvineji, tok skozi Mali, jezovi Manantali in Maka‑Diama, zgodovina ter ključni pomen za gospodarstvo, vodooskrbo in ekologijo Zahodne Afrike.

Reka Senegal je reka v Zahodni Afriki. Dolga je 1800 km in deloma tvori mejo med Senegalom in Mavretanijo. Plinij Starejši jo je imenoval Bambotus (po besedi, ki pomeni "hipopotam"), Klavdij Ptolemaj pa Nias. Kartaginec Hanno se je okoli leta 450 pr. n. št. odpravil do reke, ko je potoval iz Kartagine na Kamerunsko goro v Gvinejskem zalivu. Kartagina je bila uničena leta 146 pred našim štetjem, pred tem pa je verjetno obstajala trgovska pot iz tega območja proti Sredozemskemu morju.

Izviri in pritoki

Reka se oblikuje pri združitvi dveh glavnih pritokov: reke Semefé in reke Bafing, ki se v Bafoulabéju združita in tvorita reko Senegal. Izviri rek Semefé in Bafing so v Gvineji, predvsem v višje ležečih predelih Fouta Djallon. Reka Bafing teče skozi Mali, reka Semefé pa na nekaterih odsekih predstavlja malijsko-senegalsko mejo. Med pomembnejšimi pritoki reke Senegal so tudi Faleme, Karakoro in Gorgol, ki prispevajo tako vodo kot usedline v rečni sistem.

Ustje, obrežje in jezovi

V bližini ustja reke Senegal teče manjša Biffeche, ob reki pa je otok, na katerem leži mesto Saint-Louis — zgodovinsko in upravno središče regije pri ustju reke. Reka se pri ustju obrne proti jugu, medtem ko jo od Atlantskega oceana loči ozka peščena črta, imenovana Langue de Barbarie. Po tej peščeni zaplati se reka izliva v Atlantski ocean. Langue de Barbarie je izpostavljena eroziji in prebojem, kar ogroža obalne vasi in mesto Saint‑Louis.

Na reki so zgrajena dva večja jezu: jez Manantali v Maliju in jez Maka-Diama na meji med Mavretanijo in Senegalom, blizu morja. Jez Manantali ustvarja velik rezervoar, ki služi za proizvodnjo električne energije, zadrževanje vode za namakanje in regulacijo poplav. Jez Maka-Diama je zasnovan predvsem za preprečevanje prodiranja slane vode v spodnje tokove reke ter za izboljšanje vodnega upravljanja in plovnosti v ustju.

Hidrologija in raba vode

Reka Senegal zajema območje velikosti 483.181 km². V izvirnem zapisu je navedeno, da po reki vsako leto steče približno 8 000 000 km³ vode, kar je očitno tipkarska napaka (enote km³ v tej obliki niso smiselne). Dejanski letni odtok reke se giblje v razredu nekaj deset kubičnih kilometrov oziroma nekaj milijard kubičnih metrov, vendar se močno spreminja od leta do leta glede na padavine in upravljanje z vodnimi viri. Pretok močno nihaja med deževno in sušno sezono, kar je ključni dejavnik za kmetijstvo, ribištvo in poplavno kmetijstvo ob reki.

Reka je pomemben vir vode za namakanje polj, zlasti v obalni delti, kjer se izvaja intenzivno kmetovanje riža in drugih pridelkov. Jezovi omogočajo rezervoarje za sušna obdobja ter proizvodnjo električne energije, kar ima velik pomen za razvoj lokalne industrije in oskrbo z energijo.

Zgodovina, promet in pomen

Reka je imela že v antiki pomen za pomorsko in kopensko trgovino (omenjena sta bila Plinij in Ptolemaj). V kolonialnem obdobju je mesto Saint‑Louis postalo pomembna baza francoskega upravljanja in trgovine. Danes reka povezuje različne državne in etnične skupine ter je ključna za gospodarsko sodelovanje v regiji.

Upravljanje in meddržavno sodelovanje

Leta 1972 so države Mali, Mavretanija in Senegal ustanovile Organizacijo za izboljšanje stanja Sénégalskega polja (OMVS). Ta organizacija upravlja zemljišča in vodne vire okoli reke, načrtuje gradnjo in upravljanje jezov, ureja namakanje ter spodbuja skupne razvojne projekte. Gvineja se je tej organizaciji pridružila leta 2005, kar je okrepilo regionalno sodelovanje pri upravljanju porečja.

Okoljski izzivi in naravne vrednote

• Erozija in preboji Langue de Barbarie: obalna peščena črta in njena stabilnost sta ogroženi zaradi naravnih procesov in človekovih posegov, kar vpliva na zaščito obalnih naselij in habitatskih sistemov.
• Slanost in slanjenje tal: prodiranje slane vode ob sušnih obdobjih in ob neustreznem upravljanju je težava za kmetijstvo v delti.
• Posledice jezov: gradnja velikih jezov spreminja naravni režim usedanja, vpliva na ribištvo in mokrišča ter spremeni habitat številnih vrst.
• Biotska raznovrstnost: ustje reke in okoliški mokrišča, vključno z rezervatom ptic Djoudj (znanim kot pomembno območje za selitvene ptice), so ključna za ptice selivke, ribe in mangrove ter imajo visoko zaščitno vrednost.
• Klimatske spremembe: spreminjanje padavinskega režima in višje temperature povečujejo negotovost glede vodnih virov in intenzivnosti poplav ali suš.

Zaključek

Reka Senegal je ena najpomembnejših rek Zahodne Afrike – geografsko, zgodovinsko, gospodarsko in ekološko. Zvezni projekti, kot je OMVS, ter jezovi Manantali in Maka‑Diama so spremenili način rabe reke in prispevali k razvoju, a hkrati odprli nove izzive za upravljanje vodnih virov in ohranjanje okolja. Ohranitev ravnovesja med gospodarsko rabo in varstvom narave ostaja osrednja naloga držav, ki delijo to pomembno porečje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je reka Senegal?

V: Kdo je bil Plinij Starejši?

V: Kam je okoli leta 450 pr. n. št. odšel Kartažan Hanno?

V: Kateri dve reki se združita pri Bafoulabéju in tvorita reko Senegal?

V: Katera sta dva velika jezova na tej reki ali v njeni bližini?

V: Iz kakšnega območja črpa vodo?

Išči po črki