Kartagina: zgodovina antične mestne države in punskih vojn
Kartagina: zgodovina antične mestne države, vzpon in padec v punskih vojnah — vladavina v Sredozemlju, rimsko uničenje in trajna zapuščina.
Kartagina je antična mestna država v današnji Tuniziji. Nastala je kot feničanska kolonija. Kartagina je bila na vrhuncu svoje moči najpomembnejša sila v Sredozemlju, saj je nadzorovala dele Španije, Sicilije, severne Afrike, Sardinije in Balearskih otokov.
Rimska republika je Kartagino uničila v punskih vojnah v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem. V poznejših stoletjih je Rim na tem mestu ustanovil kolonijo in postalo je pomembno mesto afriške province. Sčasoma so mesto osvojili Vandali in ga uporabili za napad na Rim.
Ustanovitev in širjenje
Po tradicionalni legendi so Kartaginci izvirali iz feničanskega mesta Tire (današnji Libanon); po eni različici je mesto ustanovila princesa Elissa (Dido) okoli 9. ali 8. stoletja pr. n. št. Dejanske arheološke najdbe kažejo, da je naselbina rasla v 9.–8. stoletju pr. n. št. Kartagina je hitro postala trgovsko in pomorsko središče zaradi ugodne lege v osrednjem delu zahodnega Sredozemlja.
Politična ureditev
Kartaginska država ni bila monarhija v klasičnem pomenu, temveč je delovala kot oligarhija; oblasti so imeli bogati trgovski rodbini in sveta sveta sveta sveta (magistrati, znani kot sufeti) ter svetovalni senat. V času vojn so pogosto prevladali vplivni vojskovodje (npr. družina Barkov), ki so vodili vojaške odprave v Španijo in proti Rimu.
Gospodarstvo, mornarica in kolonije
Gospodarstvo Kartagine je temeljilo na trgovini, pomorstvu in kmetijstvu. Mesto je znano po svojih pristaniščih — zunanjem velikem komercialnem pristanišču in notranjem vojaškem pristanišču (t. i. cothon), ki je omogočalo hiter izplov in skrite ladje. Kartagina je trgovala z blagi, kot so žito, oljčno olje, vino, kovine, steklo in purpurna barvila, ki so bila cenjena v antičnem svetu. Svoje interese je utrjevala z omrežjem kolonij in zaveznikov po severni Afriki, Sardiniji, Siciliji, Balearih in delu Iberskega polotoka.
Punske vojne
Punske vojne predstavljajo osrednji del spopadov med Kartagino in Rimom:
- Prva punska vojna (264–241 pr. n. št.): spopad za prevlado na Siciliji. Roma je zmagala in Kartagina je izgubila Sicilijo ter bila prisiljena v velike odškodnine in omejitve glede pomorske moči.
- Druga punska vojna (218–201 pr. n. št.): najbolj znana po Hannibalu Barku, ki je z vojsko in sloni prečkal Alpe in v Italiji dosegel serijo velikih zmag (Trebia, Trasimeno, Kannae, 216 pr. n. št.). Kljub temu je rimski poveljnik Publius Cornelius Scipio (Scipio Africanus) napadel Kartaginovo špansko bazo in ga prisilil k vrnitvi v Afriko, kjer mu je pri Zami (202 pr. n. št.) zadal odločilen poraz.
- Tretja punska vojna (149–146 pr. n. št.): po obdobju napetosti je Rim napadel in povsem uničil Kartagino; mesto je bilo porušeno, prebivalci so bili ubiti ali prodani v suženjstvo, ozemlje pa je postalo rimska provinca Afrika.
Po uničenju in poznejša zgodovina
Čeprav je bila stara kartaginska država uničena, je območje kmalu pridobilo novo vlogo: Rimljani so na tem mestu pozneje ustanovili kolonijo in mesto je v rimski dobi postalo pomembno upravno in gospodarsko središče province. V času cesarja Avgusta je bila Kartagina del rimske kulture in uprave ter pomemben proizvajalec žita in oljčnega olja za imperij.
V 5. stoletju n. št. so mesto zavzeli Vandali pod vodstvom Genserika in Kartagina je postala prestolnica vandalskega kraljestva, od koder so piratske in vojaške odprave ogrožale zahodni Sredozem. V 6. stoletju so Bizantinci (pod generalom Belizijem) ponovno zavzeli mesto, nato pa so v 7. stoletju območje osvojili Arabci, kar je končalo obdobje antične Kartagine in sprožilo nastanek novih urbanih središč v regiji; današnje mesto Kartagina leži kot predmestje glavnega mesta Tunisa.
Kultura, religija in dediščina
Kartagineci so govorili punščino, zahodnofeničanski jezik, pisali so s feničanskim/punskim alfabetom in ohranili mnoge feničanske običaje. Osrednje božanstvo je bil Baal Hammon, spremljala ga je boginja Tanit. V arheoloških najdbah so tophete (svetišča/žrtveniki) in številne pokopališča — včasih predmet razprav glede ritualov in žrtvovanja v starem času.
Med najznamenitejšimi ostanki so ostanki pristanišč, terase in velemestne kopeli (npr. Antoninske kopeli), arheološka najdišča na hribu Byrsa in muzejske zbirke v Tunisu. Kartagina je leta 1979 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO zaradi pomena svojih ostankov za razumevanje fenikijske in rimske zgodovine v Sredozemlju.
Arheologija in obisk
Arheološka izkopavanja so razkrila plasti zgodovine — od najstarejših feničanskih naselbin do rimskih stavb in bizantinskih restavracij. Najdbe vključujejo kipi, keramiko, kovance, ostanke pristanišč in javnih zgradb. Danes so ruševine Kartagine priljubljena turistična točka in predmet intenzivnih raziskav, ki osvetljujejo življenje, trgovino in konflikte ene najvplivnejših sil starega Sredozemlja.
Zemljevid sredine Sredozemskega morja
Rimsko gledališče v Kartagini
Punske vojne
Kartagina je bila tekmica Rimske republike, ki je želela zavzeti celotno zahodno Sredozemlje. Kartagina je bila pri tem velika ovira. Zato so se Rimljani leta 264 pr. n. št. odzvali na prošnjo za pomoč nekaterih upornikov v Messini in izkrcali vojsko na Siciliji. S tem se je začela prva punska vojna. Rimljani so vdrli v kartaginska posestva na Siciliji in kartaginski generali jih niso mogli ustaviti. Tudi na morju so Rimljani lahko posnemali kartaginske biremske ladje in dosegli več velikih zmag na morju, čeprav so se Kartaginci že dolgo borili na morju, Rimljani pa so bili na tem področju novinci.
Nazadnje je kartaginsko obrambo namesto starejšega in manj energičnega Hanna prevzel general Hamilkar Barka. Hamilkar je takoj spoznal, da se je nesmiselno spopadati s premočno rimsko vojsko v odprti bitki, zato se je odločil, da bo Rimljane izčrpal z napadi in pobegi. Ta taktika je bila nekoliko učinkovitejša proti počasnim in močno oklepljenim rimskim enotam. Na koncu pa je Rimljanom uspelo zavzeti Lilybaeum, glavno kartaginsko oporišče na Siciliji. S tem se je končala moč Kartagine na Siciliji in prva punska vojna.
V drugi punski vojni je Hanibal Barca leta 218 pr. n. št. vodil kartaginsko vojsko skozi Španijo, južno Galijo in čez Alpe v Italijo. Tam se je spopadel z Rimsko republiko v treh velikih bitkah: bitki na reki Trebi, bitki pri Tržaškem jezeru in bitki pri Cannah. Hanibal je v vsaki od teh bitk osupljivo premagal Rimljane. Vendar mu ni uspelo zavzeti Rima, zato se je moral na koncu umakniti nazaj v Kartagino, kjer ga je v bitki pri Zami premagal Scipio Africanis. Rimljani so Kartagino uničili leta 146 pred našim štetjem v tretji punski vojni. Kartaginci, ki so preživeli, jih je bilo približno 50.000, so bili prodani v suženjstvo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Kartagina?
O: Kartagina je starodavna mestna država, ki se je nahajala v današnji Tuniziji.
V: Kako je Kartagina nastala?
O: Kartagina se je začela kot feničanska kolonija.
V: Kje je imela Kartagina na vrhuncu svoje moči nadzor?
O: Kartagina je v času svoje največje moči nadzorovala dele Španije, Sicilije, severne Afrike, Sardinije in Balearskih otokov.
V: Kdo je v punskih vojnah uničil Kartagino?
O: Rimska republika je Kartagino uničila v punskih vojnah v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem.
V: Kaj se je zgodilo, ko je Rim uničil Kartagino?
O: Potem ko je Rim uničil Kartagino, je kasneje na istem mestu ustanovil kolonijo, ki je postala pomembno mesto afriške province.
V: Kdo je osvojil Kartagino, potem ko je postala pomembno mesto afriške province?
O: Kartagino so osvojili Vandali in jo uporabili za napad na Rim.
V: Kdaj so Vandali osvojili Kartagino?
O: Kdaj so Vandali osvojili Kartagino, v danem besedilu ni navedeno.
Iskati