Kartagina je antična mestna država v današnji Tuniziji. Nastala je kot feničanska kolonija. Kartagina je bila na vrhuncu svoje moči najpomembnejša sila v Sredozemlju, saj je nadzorovala dele Španije, Sicilije, severne Afrike, Sardinije in Balearskih otokov.

Rimska republika je Kartagino uničila v punskih vojnah v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem. V poznejših stoletjih je Rim na tem mestu ustanovil kolonijo in postalo je pomembno mesto afriške province. Sčasoma so mesto osvojili Vandali in ga uporabili za napad na Rim.

Ustanovitev in širjenje

Po tradicionalni legendi so Kartaginci izvirali iz feničanskega mesta Tire (današnji Libanon); po eni različici je mesto ustanovila princesa Elissa (Dido) okoli 9. ali 8. stoletja pr. n. št. Dejanske arheološke najdbe kažejo, da je naselbina rasla v 9.–8. stoletju pr. n. št. Kartagina je hitro postala trgovsko in pomorsko središče zaradi ugodne lege v osrednjem delu zahodnega Sredozemlja.

Politična ureditev

Kartaginska država ni bila monarhija v klasičnem pomenu, temveč je delovala kot oligarhija; oblasti so imeli bogati trgovski rodbini in sveta sveta sveta sveta (magistrati, znani kot sufeti) ter svetovalni senat. V času vojn so pogosto prevladali vplivni vojskovodje (npr. družina Barkov), ki so vodili vojaške odprave v Španijo in proti Rimu.

Gospodarstvo, mornarica in kolonije

Gospodarstvo Kartagine je temeljilo na trgovini, pomorstvu in kmetijstvu. Mesto je znano po svojih pristaniščih — zunanjem velikem komercialnem pristanišču in notranjem vojaškem pristanišču (t. i. cothon), ki je omogočalo hiter izplov in skrite ladje. Kartagina je trgovala z blagi, kot so žito, oljčno olje, vino, kovine, steklo in purpurna barvila, ki so bila cenjena v antičnem svetu. Svoje interese je utrjevala z omrežjem kolonij in zaveznikov po severni Afriki, Sardiniji, Siciliji, Balearih in delu Iberskega polotoka.

Punske vojne

Punske vojne predstavljajo osrednji del spopadov med Kartagino in Rimom:

  • Prva punska vojna (264–241 pr. n. št.): spopad za prevlado na Siciliji. Roma je zmagala in Kartagina je izgubila Sicilijo ter bila prisiljena v velike odškodnine in omejitve glede pomorske moči.
  • Druga punska vojna (218–201 pr. n. št.): najbolj znana po Hannibalu Barku, ki je z vojsko in sloni prečkal Alpe in v Italiji dosegel serijo velikih zmag (Trebia, Trasimeno, Kannae, 216 pr. n. št.). Kljub temu je rimski poveljnik Publius Cornelius Scipio (Scipio Africanus) napadel Kartaginovo špansko bazo in ga prisilil k vrnitvi v Afriko, kjer mu je pri Zami (202 pr. n. št.) zadal odločilen poraz.
  • Tretja punska vojna (149–146 pr. n. št.): po obdobju napetosti je Rim napadel in povsem uničil Kartagino; mesto je bilo porušeno, prebivalci so bili ubiti ali prodani v suženjstvo, ozemlje pa je postalo rimska provinca Afrika.

Po uničenju in poznejša zgodovina

Čeprav je bila stara kartaginska država uničena, je območje kmalu pridobilo novo vlogo: Rimljani so na tem mestu pozneje ustanovili kolonijo in mesto je v rimski dobi postalo pomembno upravno in gospodarsko središče province. V času cesarja Avgusta je bila Kartagina del rimske kulture in uprave ter pomemben proizvajalec žita in oljčnega olja za imperij.

V 5. stoletju n. št. so mesto zavzeli Vandali pod vodstvom Genserika in Kartagina je postala prestolnica vandalskega kraljestva, od koder so piratske in vojaške odprave ogrožale zahodni Sredozem. V 6. stoletju so Bizantinci (pod generalom Belizijem) ponovno zavzeli mesto, nato pa so v 7. stoletju območje osvojili Arabci, kar je končalo obdobje antične Kartagine in sprožilo nastanek novih urbanih središč v regiji; današnje mesto Kartagina leži kot predmestje glavnega mesta Tunisa.

Kultura, religija in dediščina

Kartagineci so govorili punščino, zahodnofeničanski jezik, pisali so s feničanskim/punskim alfabetom in ohranili mnoge feničanske običaje. Osrednje božanstvo je bil Baal Hammon, spremljala ga je boginja Tanit. V arheoloških najdbah so tophete (svetišča/žrtveniki) in številne pokopališča — včasih predmet razprav glede ritualov in žrtvovanja v starem času.

Med najznamenitejšimi ostanki so ostanki pristanišč, terase in velemestne kopeli (npr. Antoninske kopeli), arheološka najdišča na hribu Byrsa in muzejske zbirke v Tunisu. Kartagina je leta 1979 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO zaradi pomena svojih ostankov za razumevanje fenikijske in rimske zgodovine v Sredozemlju.

Arheologija in obisk

Arheološka izkopavanja so razkrila plasti zgodovine — od najstarejših feničanskih naselbin do rimskih stavb in bizantinskih restavracij. Najdbe vključujejo kipi, keramiko, kovance, ostanke pristanišč in javnih zgradb. Danes so ruševine Kartagine priljubljena turistična točka in predmet intenzivnih raziskav, ki osvetljujejo življenje, trgovino in konflikte ene najvplivnejših sil starega Sredozemlja.