Gaj Plinij Sekund (23 n. št. – 25. avgust 79 n. št.), bolj znan kot Plinij Starejši, je bil rimski pisatelj, naravoslovec in filozof, pomorski in vojaški poveljnik zgodnjega rimskega cesarstva ter osebni prijatelj cesarja Vespazijana. Rodil se je v Novem Comumu (današnji Como) in kot član ekvitov služboval v različnih upravnih in vojaških funkcijah; ob uradnih obveznostih je veliko časa posvečal študiju in zbiranju gradiva.
Večino prostega časa je posvetil preučevanju, pisanju in raziskovanju naravnih ter geografskih pojavov na terenu. Najbolj znano njegovo delo je obsežna enciklopedija Naravoslovje ("Naturalis Historia"), sestavljena iz 37 knjig, v kateri povzema in sistematizira znanje iz astronomije, geografije, botanike, zoologije, mineralogije, medicine, tehnologije in umetnosti. Delo ni le zbirka podatkov, temveč tudi pregled takratnih virov: Plinij navaja številne starejše avtorje, opise iz potovanj in praktične opise obrti ter postopkov.
Plinijev pristop je bil predvsem kompilatorski: združeval je podatke iz različnih virov, pogosto vključno z anekdotami in ljudskimi pripovedmi. Kljub pomanjkanju moderne znanstvene metode je njegovo delo izjemno pomembno, ker ohranja fragmente in navedbe del, ki so sicer izginila. V Naravoslovju so tako ohranjeni podatki o rastlinah, živalih, rudninah in starodavnih tehnikah, ki so bili pozneje pomemben vir za srednjeveške in renesančne naravoslovce.
Plinij Starejši je napisal tudi številna druga dela (npr. zgodovinska, vojaška in estetska besedila), vendar so večinoma izgubila. Njegov slog je informativen in enciklopedičen; v pismih in poročilih ga spremlja ugled širokega razpona znanja in natančnosti pri navajanju virov, čeprav niso redki tudi neutemeljeni zapisi in prenašane pripovedi.
Plinij Starejši je umrl 25. avgusta 79 n. št. med izbruhom Vezuva. Po pričevanju njegovega nečaka, Plinija Mlajšega, je z ladjo poskušal rešiti prijatelja in njegovo družino (zelo pogosto se omenjata Pomponianus in njegova družina) ter bolje opazovati dogajanje – izbruh je v kratkem času uničil mesti Pompeji in Herkulaneum. Po poročilu je zaradi gostega pepela, žveplovih izpustov in posledičnega dima zbolel in umrl; njegovo truplo so pozneje našli, tako da je bila smrt povezana predvsem z zadušitvijo in strupenimi plini.
Zapuščina Plinija Starejšega je dolgotrajna: Naravoslovje je bilo skozi srednji vek in renesanso temeljni vir informacij o naravi, tehnologiji in zdravilstvu. Njegova enciklopedijska metoda je vplivala na razvijanje kasnejših enciklopedij; moderna znanost ga ceni kot neprecenljivega zbiralca podatkov in pričevalca antičnega znanja, čeprav so mnoge njegove trditve danes zgodovinsko ali znanstveno popravljene.