Plinij Starejši – rimski enciklopedist, avtor "Naturalis Historia" (23–79)
Plinij Starejši (23–79) — rimski enciklopedist, avtor "Naturalis Historia", raziskovalec narave in pomorski poveljnik, ki je umrl med reševalno akcijo ob izbruhu Vezuva.
Gaj Plinij Sekund (23 n. št. – 25. avgust 79 n. št.), bolj znan kot Plinij Starejši, je bil rimski pisatelj, naravoslovec in filozof, pomorski in vojaški poveljnik zgodnjega rimskega cesarstva ter osebni prijatelj cesarja Vespazijana. Rodil se je v Novem Comumu (današnji Como) in kot član ekvitov služboval v različnih upravnih in vojaških funkcijah; ob uradnih obveznostih je veliko časa posvečal študiju in zbiranju gradiva.
Večino prostega časa je posvetil preučevanju, pisanju in raziskovanju naravnih ter geografskih pojavov na terenu. Najbolj znano njegovo delo je obsežna enciklopedija Naravoslovje ("Naturalis Historia"), sestavljena iz 37 knjig, v kateri povzema in sistematizira znanje iz astronomije, geografije, botanike, zoologije, mineralogije, medicine, tehnologije in umetnosti. Delo ni le zbirka podatkov, temveč tudi pregled takratnih virov: Plinij navaja številne starejše avtorje, opise iz potovanj in praktične opise obrti ter postopkov.
Plinijev pristop je bil predvsem kompilatorski: združeval je podatke iz različnih virov, pogosto vključno z anekdotami in ljudskimi pripovedmi. Kljub pomanjkanju moderne znanstvene metode je njegovo delo izjemno pomembno, ker ohranja fragmente in navedbe del, ki so sicer izginila. V Naravoslovju so tako ohranjeni podatki o rastlinah, živalih, rudninah in starodavnih tehnikah, ki so bili pozneje pomemben vir za srednjeveške in renesančne naravoslovce.
Plinij Starejši je napisal tudi številna druga dela (npr. zgodovinska, vojaška in estetska besedila), vendar so večinoma izgubila. Njegov slog je informativen in enciklopedičen; v pismih in poročilih ga spremlja ugled širokega razpona znanja in natančnosti pri navajanju virov, čeprav niso redki tudi neutemeljeni zapisi in prenašane pripovedi.
Plinij Starejši je umrl 25. avgusta 79 n. št. med izbruhom Vezuva. Po pričevanju njegovega nečaka, Plinija Mlajšega, je z ladjo poskušal rešiti prijatelja in njegovo družino (zelo pogosto se omenjata Pomponianus in njegova družina) ter bolje opazovati dogajanje – izbruh je v kratkem času uničil mesti Pompeji in Herkulaneum. Po poročilu je zaradi gostega pepela, žveplovih izpustov in posledičnega dima zbolel in umrl; njegovo truplo so pozneje našli, tako da je bila smrt povezana predvsem z zadušitvijo in strupenimi plini.
Zapuščina Plinija Starejšega je dolgotrajna: Naravoslovje je bilo skozi srednji vek in renesanso temeljni vir informacij o naravi, tehnologiji in zdravilstvu. Njegova enciklopedijska metoda je vplivala na razvijanje kasnejših enciklopedij; moderna znanost ga ceni kot neprecenljivega zbiralca podatkov in pričevalca antičnega znanja, čeprav so mnoge njegove trditve danes zgodovinsko ali znanstveno popravljene.
Plinijeva naravoslovna zgodovina
Naturalis Historia je eno največjih del, ki so se ohranila od rimskega cesarstva do današnjih dni. Trdi, da pokriva celotno področje antičnega znanja na podlagi najboljših avtoritet, ki jih je imel Plinij na voljo. Trdi, da je bil edini Rimljan, ki se je lotil takšnega dela. Vključuje področja botanike, zoologije, astronomije, geologije in mineralogije ter izkoriščanje teh virov. Ostaja standardno delo za rimsko obdobje in takratni tehnološki napredek ter razumevanje naravnih pojavov.
Nekateri tehnični napredki, ki jih obravnava, so edini vir teh izumov, na primer luščenje v rudarski tehnologiji ali uporaba vodnih mlinov za drobljenje ali mletje žita. Veliko tega, o čemer je pisal, je potrdila arheologija. To je praktično edino delo, ki opisuje delo umetnikov tistega časa, in je referenčno delo za zgodovino umetnosti.
Delo je postalo vzor vsem poznejšim enciklopedijam zaradi širine obravnavane tematike, potrebe po navajanju izvirnih avtorjev in izčrpnega kazala vsebine. Delo je posvečeno cesarju Titu, sinu Plinijevega tesnega prijatelja, cesarja Vespazijana, v prvem letu Titove vladavine. To je edino ohranjeno Plinijevo delo in zadnje, ki ga je objavil, saj ob njegovi nenadni in nepričakovani smrti ob izbruhu Vezuva leta 79 n. št. ni bilo zadnje revizije.
Naravoslovje obsega 37 knjig. Plinij je sestavil svoje vsebinsko kazalo. Spodnja tabela je povzetek, ki temelji na sodobnih imenih za teme.
| I | Predgovor in kazalo, seznam avtoritet |
| II | Matematični in fizikalni opis sveta |
| III-VI | Geografija in etnografija |
| VII | Antropologija in človeška fiziologija |
| VIII-XI | Zoologija |
| XII-XXVII | Botanika, vključno s kmetijstvom, vrtnarstvom in farmakologijo |
| XXVIII-XXXII | |
| XXXIII-XXXVII | Rudarstvo in mineralogija, zlasti njuna uporaba v življenju in umetnosti, vključno z: |
Plinijeva naravoslovna zgodovina
Naturalis Historia je eno največjih del, ki so se ohranila od rimskega cesarstva do današnjih dni. Trdi, da pokriva celotno področje antičnega znanja na podlagi najboljših avtoritet, ki jih je imel Plinij na voljo. Trdi, da je bil edini Rimljan, ki se je lotil takšnega dela. Vključuje področja botanike, zoologije, astronomije, geologije in mineralogije ter izkoriščanje teh virov. Ostaja standardno delo za rimsko obdobje in takratni tehnološki napredek ter razumevanje naravnih pojavov.
Nekateri tehnični napredki, ki jih obravnava, so edini vir teh izumov, na primer luščenje v rudarski tehnologiji ali uporaba vodnih mlinov za drobljenje ali mletje žita. Veliko tega, o čemer je pisal, je potrdila arheologija. To je praktično edino delo, ki opisuje delo umetnikov tistega časa, in je referenčno delo za zgodovino umetnosti.
Delo je postalo vzor vsem poznejšim enciklopedijam zaradi širine obravnavane tematike, potrebe po navajanju izvirnih avtorjev in obsežnega kazala vsebine. Delo je posvečeno cesarju Titu, sinu Plinijevega tesnega prijatelja, cesarja Vespazijana, v prvem letu Titove vladavine. To je edino ohranjeno Plinijevo delo in zadnje, ki ga je objavil, saj ob njegovi nenadni in nepričakovani smrti ob izbruhu Vezuva leta 79 n. št. ni bilo zadnje revizije.
Naravoslovje obsega 37 knjig. Plinij je sestavil svoje vsebinsko kazalo. Spodnja tabela je povzetek, ki temelji na sodobnih imenih za teme.
| I | Predgovor in kazalo, seznam avtoritet |
| II | Matematični in fizikalni opis sveta |
| III-VI | Geografija in etnografija |
| VII | Antropologija in človeška fiziologija |
| VIII-XI | Zoologija |
| XII-XXVII | Botanika, vključno s kmetijstvom, vrtnarstvom in farmakologijo |
| XXVIII-XXXII | |
| XXXIII-XXXVII | Rudarstvo in mineralogija, zlasti njuna uporaba v življenju in umetnosti, vključno z: |
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Plinij Starejši?
O: Bil je rimski pisatelj, naravoslovec in naravoslovec ter pomorski in vojaški poveljnik v zgodnjem rimskem cesarstvu in osebni prijatelj cesarja Vespazijana.
V: Kaj je Plinij Starejši počel v prostem času?
O: Večino prostega časa je preživel s preučevanjem, pisanjem ali raziskovanjem naravnih in geografskih pojavov na terenu.
V: Katero je bilo najbolj znano delo Plinija Starejšega?
O: Njegovo najbolj znano delo je bilo enciklopedično delo z naslovom Naravoslovje ("Naturalis Historia").
V: Za kaj je bila Naravoslovna zgodovina zgled?
O: Postalo je vzor za številna poznejša enciklopedična besedila.
V: Kdaj je umrl Plinij Starejši?
O: Umrl je 25. avgusta 79 našega štetja.
V: Kako je umrl Plinij Starejši?
O: Umrl je, ko je poskušal z ladjo rešiti prijatelja in njegovo družino pred izbruhom Vezuva, ki je pravkar uničil mesti Pompeji in Herkulaneum.
V: Kdo je bil osebni prijatelj Plinija Starejšega?
O: Bil je osebni prijatelj cesarja Vespazijana.
Iskati