Enciklopedija: definicija, zgodovina in prehod v splet (Wikipedia, Britannica)

Enciklopedija: definicija, zgodovina in prehod v splet — od Plinija in Diderota do Wikipedije in Britannica. Razvoj, primerjave in vpliv digitalizacije znanja.

Avtor: Leandro Alegsa

19-12-2025

Enciklopedija je urejena zbirka informacij, običajno v obliki knjige ali večvezne serije, namenjena povzetku znanja o različnih pojavih, predmetih, osebah in pojmih. Nekatere izdaje se imenujejo tudi "enciklopedični slovarji" — po obliki in vlogi so blizu slovarjem, a vsebujejo obsežnejše razlage in daljše članke.

Zgodovina

Ideja o zbranem povzetku znanja sega v antiko: znane zgodnje vrste knjig, ki so povzemale znanje, so bili na primer obsežni deli, kot je Naravoslovje Plinija Starejšega. Ime "enciklopedija" izvira iz 16. stoletja in dobesedno pomeni »popolno znanje«. Pomemben mejnik v razvoju modernejših enciklopedij je bila francoska Enciklopedija Denisa Diderota, ki je uvedla sistem, kjer so glavne dele ustvarili številni avtorji in strokovnjaki.

Po izumu tiskarskega stroja so se razširile tiskane enciklopedije kot serije knjig z članki ali knjige s posameznimi temami. V preteklosti so natečaji in uredniški zakoni določali, kako so bili članki strukturirani: nekateri deli (npr. slovar naravoslovja) so vsebovali daljše eseje ali odstavke, je veljalo za enciklopedijo ali strokovno referenčno delo na področju naravoslovja.

Razvrščanje in oblike

Enciklopedije so bile urejene na različne načine. Nekatere so združevale vsebino po temah, druge pa so eseje in članke razvrščale po abecednem vrstnem redu, kar je postalo običajno za splošne enciklopedije. Beseda »enciklopedija« se je pogosto pojavila že v naslovih teh del.

Prehod v digitalno dobo

Vse enciklopedije so bile sprva tiskane; na prelomu v konec 20. stoletja, ko so bile nekatere enciklopedije ponujene na CD-ROM-u in internetu, se je začel temeljit premik v digitalne oblike. V 21. stoletju so enciklopedije večinoma dostopne prek interneta, kar je bistveno spremenilo način iskanja, posodabljanja in širjenja znanja.

Primeri in velikost

Med največjimi in najbolj znanimi sodobnimi enciklopedijami sta spletna angleška Wikipedija, ki vsebuje več milijonov člankov in jih nenehno ureja globalna skupnost, ter Encyclopædia Britannica, ki je ena največjih tradicionalnih in zgodovinsko najpomembnejših izdaj ter še vedno velja za referenco med tiskanimi enciklopedijami.

Urejanje, avtorstvo in dostop

Tradicionalne založbe, kot je Britannica, so izdajale enciklopedije za prodajo posameznikom in za knjižnice. Tako kot slovarji (ki so imeli definicije) so te založbe najemale številne strokovnjake — avtorje, urednike in recenzente — ki so pisali, pregledovali in izbirali članke. To je zagotavljalo urejen, strokoven in preverjen nabor vsebin.

S pojavom interneta so se razvili različni modeli: nekatere internetne enciklopedije so plačljivim strankam omogočale dostop do vsebin iz več virov, medtem ko so druge — predvsem projekti z odprto urejanjem — sprejemale in objavljale prispevke neplačanih uporabnikov, kar je omogočilo hitro širjenje in posodabljanje vsebin, hkrati pa odprlo vprašanja o zanesljivosti in nadzoru kakovosti.

Vloga in prihodnost

Enciklopedije še vedno služijo kot osnovni referenčni viri za hitro učenje, preverjanje dejstev in uvod v teme. Digitalna doba je prinesla prednosti (hiter dostop, večje posodabljanje, multimedija) in izzive (razlikovanje med zanesljivimi in nezanesljivimi viri, zaščita avtorskih pravic, moderiranje vsebin). Prihodnost enciklopedij bo verjetno v kombinaciji strokovnega urejanja in tehnoloških orodij (npr. iskanje po vsebini, avtomatsko povezovanje, sodelovalno urejanje), ob ohranitvi skrbi za kakovost in verodostojnost informacij.

Vrste enciklopedij

Obstajajo različne vrste enciklopedij. Nekatere so splošne in vsebujejo strani o številnih temah. Angleška Encyclopædia Britannica in nemška Brockhaus sta splošni enciklopediji. Nekatere se ukvarjajo s posebnimi temami. Obstajajo na primer enciklopedije o medicini ali filozofiji. Druge vključujejo Slovar nacionalne biografije, Slovar ameriških bojnih ladij in Blackov pravni slovar. Obstajajo tudi enciklopedije, ki pokrivajo številne teme z ene perspektive ali ene kulturne pristranskosti. Med njimi sta Velika sovjetska enciklopedija in Conservapedia.

Tiskane enciklopedije so urejene na dva glavna načina: od A do Ž (abecedni način) ali po kategorijah. Večina enciklopedij je napisana od A do Ž.

Številni slovarji imajo podobne informacije kot enciklopedije.

Primeri enciklopedičnih slovarjev

Kompaktna izdaja Oxfordskega angleškega slovarja. I. zvezek A-M, II. zvezek N-Z. 1971. Oxford University Press.
Websterjev tretji novi mednarodni slovar . . . Nepokrajšani . . . Merriam-Webster. 1961. Enciklopedija. Springfield, MA: G & C Merriam Company.
Fowlerjeva sodobna angleška raba. Fowler H.W.; 2. popravljena izdaja Gower E. Oxford University Press.

Primeri enciklopedij

Encyclopædia Britannica
Funk & Wagnalls New Encyclopedia. Funk & Wagnalls, Inc.
Enciklopedija Columbia v enem zvezku. 1940. New York, NY: Columbia University Press.
To spletno mesto, Wikipedija

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je enciklopedija?

O: Enciklopedija je zbirka informacij, običajno v obliki knjige. Lahko je tudi na zgoščenkah ali na spletu.

V: Katera je največja enciklopedija v angleškem jeziku?

O: Največja enciklopedija v angleškem jeziku je angleška Wikipedija, ki ima več kot 6 milijonov člankov.

V: Kako dolgo obstajajo enciklopedije?

O: Serije knjig, ki povzemajo vse znanje, izhajajo že tisočletja. Znana zgodnja enciklopedija je bila Naravoslovje Plinija Starejšega, beseda "enciklopedija" pa je bila prvič uporabljena v 16. stoletju.

V: Kdo je napisal francosko Enciklopedijo?

O: Francosko enciklopedijo je napisal Denis Diderot, glavne dele pa so napisali številni ljudje z vsega sveta.

V: Kako so enciklopedije postale priljubljene po izumu tiskarskega stroja?

O: Po izumu tiskarskega stroja so slovarje z dolgimi definicijami začeli imenovati enciklopedije, to so bile knjige, ki so imele članke ali teme. Na primer slovar znanosti, če je vseboval eseje ali odstavke, so imeli za enciklopedijo ali knjigo z znanjem na temo znanosti. Nekatere enciklopedije so nato eseje o več kot eni temi razvrstile po abecednem vrstnem redu, namesto da bi jih združevale po temah. Beseda "enciklopedija" se je znašla v naslovu nekaterih enciklopedij, podjetja, kot je Britannica, pa so začela izdajati te knjige za prodajo posameznikom in knjižnicam za javno uporabo.

V: Kako se internetne enciklopedije razlikujejo od tiskanih?

O: Internetne enciklopedije svojim plačnikom omogočajo, da predložijo članke iz drugih enciklopedij, medtem ko tiskane enciklopedije zaposlujejo na stotine strokovnjakov, ki pišejo članke ter berejo in izbirajo članke.