Enciklopedija Britannica

Encyclopædia Britannica (latinsko "Britanska enciklopedija"), ki jo je prej izdajala Encyclopædia Britannica, Inc. , je priljubljena enciklopedija. Napisana je v britanski angleščini. Sprva je bila natisnjena samo na papirju, vendar se je konec 20. stoletja razširila tudi na digitalne ali računalniške različice. Od leta 2010 je v papirnati različici ni več mogoče natisniti. Enciklopedija je razdeljena na več knjig. Članki v knjigah so razvrščeni po abecednem vrstnem redu. Obstajajo tudi različice za otroke. Je največja tiskana enciklopedija v angleščini in druga največja enciklopedija. Največja je Wikipedija. Veliko ljudi meni, da je najboljša enciklopedija, saj je po njihovem mnenju natančna in vsebuje veliko podrobnosti.

Enciklopedija je bila nekoč zelo majhna, prva izdaja iz leta 1768 je imela le tri knjige. Počasi je postajala večja. Zadnja, 15. izdaja, ki je izšla leta 1974, ima 29 knjig in dva indeksa. Vključuje dodatno knjigo, imenovano Propædia, za razvrščanje znanja. 29 knjig sestavljata Makropedija in Mikropedija. Macropædia je večja knjiga s podrobnejšimi članki, ki so lahko dolgi tudi 300 strani, sestavlja pa jo 17 knjig, medtem ko je Micropædia manjša knjiga s številnimi veliko krajšimi članki, ki imajo običajno manj kot 750 besed. Mikropedija se uporablja za hitro preverjanje, za podrobnejše informacije pa je treba uporabiti Makropedijo. Vsaka knjiga je zelo obsežna, več kot 1 000 strani na knjigo. Vsako leto je izšla posodobljena knjiga. Zadnja knjiga je bila za leto 2018 in je izšla leta 2017.

Marca 2012 je družba Encyclopædia Britannica, Inc. napovedala, da ne bo več izdajala tiskanih izdaj in se bo namesto tega osredotočila na spletno Encyclopædia Britannica Online.

Članki v Britannici so namenjeni izobraženim odraslim in ne otrokom, piše pa jih približno 100 redno zaposlenih urednikov in več kot 4000 strokovnih sodelavcev. Britannica je zdaj najstarejša enciklopedija v angleškem jeziku. Prvič je bila objavljena med letoma 1768 in 1771 v Edinburgu na Škotskem in je postala zelo priljubljena, njena tretja izdaja leta 1801 pa je obsegala 21 knjig.

Obseg Britannice je od tridesetih let prejšnjega stoletja skoraj enak, saj obsega približno 40 milijonov besed o pol milijona temah. Enciklopedija je bila nekoč v lasti Britancev. V 20. stoletju je bila v ameriški lasti, vendar je še vedno napisana v britanski angleščini. Sčasoma je imela enciklopedija težave pri poskusu zaslužka, s čimer se sooča skoraj vsaka enciklopedija.

Zgodovina

Britannico je imelo v lasti veliko različnih ljudi. Med njimi so bili škotski založnik A & C Black, Horace Everett Hooper, Sears Roebuck in William Benton. Encyclopædia Britannica, Inc. je v lasti Jacquija Safre, švicarskega milijarderja in igralca. Informacijska tehnologija je postala boljša, zaradi boljših elektronskih enciklopedij, kot sta Microsoft Encarta in Wikipedia, pa ljudje ne želijo več kupovati enciklopedij v tiskani obliki. Da bi lahko še vedno preživela, je podjetje Encyclopædia Britannica, Inc. še naprej prepričevalo ljudi, da je Britannica dobra in natančna, pocenilo enciklopedijo in pripravilo elektronske različice na CD-ROM, DVD in svetovnem spletu. Od zgodnjih tridesetih let 20. stoletja podjetje spodbuja tudi stranska referenčna dela.

Izdaje

Obstaja 15 uradnih izdaj enciklopedije z nekaterimi razširitvami 3. in 5. izdaje (glej spodnjo tabelo). Pravzaprav lahko rečemo, da je bila 10. izdaja le razširitev 9. izdaje, 12. in 13. izdaja pa sta bili razširitvi 11. izdaje. Leta 1985 je bila 15. izdaja reorganizirana in posodobljena, sedanja različica je 15. izdaja.

V svoji zgodovini je Britannica želela biti odlična referenčna knjiga in zagotoviti učno gradivo za vse, ki se želijo učiti. Leta 1974 je imela 15. izdaja še tretjo željo: zbrati vse, kar vsi vedo. Zgodovino Britannice lahko razdelimo na pet glavnih obdobij oziroma časovnih obdobij.

Prvo obdobje

V prvih letih (1.-6. izdaja, 1768-1826) so Britannico nadzorovali avtorja Colin Macfarquhar in Andrew Bell ter njuni prijatelji in sorodniki, kot so Thomas Bonar, George Gleig in Archibald Constable. Britannica je bila prvič objavljena med letoma 1768 in 1771 v Edinburgu na Škotskem pod naslovom Encyclopædia Britannica, or, A dictionary of arts and sciences, compiled upon a new plan. Z njo je bila nadomeščena francoska Encyclopédie. Njen logotip, ki je cvetlični znak Škotske, kaže, da je bila Britannica škotsko podjetje. Nastanek enciklopedije je eden najbolj znanih dogodkov, ki so se zgodili v času, ko je Škotska začela izumljati številne stvari, oziroma v dobi razsvetljenstva. Britannica se je začela kot komplet treh knjig ( v 1. izdaji), ki jih je napisal en mlad urednik-William Smellie- Veliko ljudi je reklo, da je bila prva izdaja enciklopedije zelo nenatančna in je imela veliko težav. Britannica se je v prvem obdobju počasi spremenila v zbirko 20 knjig, ki jo je napisalo veliko ljudi. Čeprav se je z Britannico borilo še nekaj drugih enciklopedij, na primer Reesova Ciklopedija in Coleridgeova Encyclopaedia Metropolitana, so te enciklopedije propadle ali pa niso bile dokončane, ker so se ljudje, ki so jih pisali, sprli. Ko se je prvo obdobje skoraj končalo, je Britannico pomagalo pisati veliko ljudi, ki so imeli različna znanja. Enciklopediji je uspelo pridobiti toliko ljudi tako, da so k pomoči povabili svoje prijatelje.

Drugo obdobje

V drugem obdobju (7.-9. izdaja, 1827-1901) je bila Britannica v lasti edinburške družbe A & C Black. Čeprav so nekateri pomagali pri pisanju Britannice, ker so bili prijatelji najpomembnejših urednikov, je veliko drugih ljudi želelo pomagati Britannici, ker je ta postajala zelo uspešna. Ti ljudje so prihajali iz številnih drugih držav in nekateri med njimi so bili zelo znani zaradi stvari, o katerih so pisali. Za 7. izdajo enciklopedije so napisali kazalo vseh člankov, ki so ga dodali k 7. izdaji enciklopedije, kazalo pa so pripravljali vse do leta 1974. Prvi angleški glavni urednik je bil Thomas Spencer Baynes, ki je vodil izdelavo znamenite 9. izdaje, ki se imenuje tudi "Scholar's Edition". Deveta izdaja velja za Britannico, ki je najbolj namenjena učencem, kar jih je bilo kdaj napisanih. Vendar je bila ob koncu 19. stoletja 9. izdaja že prestara in Britannica je imela veliko finančnih težav.

Tretje obdobje

V tretjem obdobju (10.-14. izdaja, 1901-1973) je bila Britannica v lasti Američanov, ki so začeli veliko oglaševati, da bi zaslužili več denarja. Ameriški lastniki so tudi počasi poenostavili članke v Britannici, da je lahko služila več ljudem. Mnogi menijo, da je 11. izdaja najboljša izdaja enciklopedije. Njen lastnik Horace Hooper si je zelo prizadeval, da bi bila 11. izdaja popolna. Ko je imel Hooper finančne težave, je Britannico približno 18 let (1920-1923, 1928-1943) vodil Sears Roebuck. Leta 1932 je bil lastnik Britannice podpredsednik podjetja Sears Elkan Harrison Powell.

Leta 1936 je začel enciklopedijo nenehno in pogosto popravljati (to počne še danes), pri čemer vsak članek preveri vsaj dvakrat na deset let. To je bila velika razlika v primerjavi s prej, ko člankov niso spreminjali, dokler niso napisali nove izdaje, približno vsakih 25 let, pri čemer so nekatere članke ponovno uporabili, ne da bi jih revidirali. Hitro je pripravil tudi nekaj izobraževalnih izdelkov, zaradi katerih je bila enciklopedija še bolj znana vsem. Leta 1943 je Britannico do svoje smrti leta 1973 vodil William Benton. Benton je ustanovil tudi Bentonovo fundacijo, ki je Britannico upravljala do leta 1996. Leta 1968, ob koncu tega obdobja, je Britannica praznovala 200-letnico, leta 2014 pa je izšla zadnja tiskana izdaja.

Naslovna stran prve izdaje Encyclopædia BritannicaZoom
Naslovna stran prve izdaje Encyclopædia Britannica

Ameriški oglas za 11. izdajo iz majske številke revije National Geographic iz leta 1913Zoom
Ameriški oglas za 11. izdajo iz majske številke revije National Geographic iz leta 1913

V sredini 19. stoletja je Encyclopædia Britannica vključevala pomembne raziskave, kot je članek Thomasa Younga o Egiptu, ki je vključeval prevod hieroglifov na Rosettskem kamnu (na sliki).Zoom
V sredini 19. stoletja je Encyclopædia Britannica vključevala pomembne raziskave, kot je članek Thomasa Younga o Egiptu, ki je vključeval prevod hieroglifov na Rosettskem kamnu (na sliki).

Enciklopedija zdaj

2007 tiskana različica

Od leta 1985 ima Britannica štiri dele: Micropædia, Macropædia, Propædia in kazalo v dveh knjigah. Članki Britannice so v Mikropediji in Makropediji, ki vsebujeta 12 oziroma 17 knjig, pri čemer ima vsaka knjiga približno tisoč strani. Makropedija iz leta 2007 ima 699 podrobnih člankov, ki so lahko kratki le 2 strani in dolgi do 310 strani ter imajo reference in imenovane pisce. Mikropedija 2007 ima približno 65.000 člankov, pri čemer jih približno 97 % vsebuje manj kot 750 besed, brez referenc in brez imenovanih avtorjev. Članki v Mikropediji naj bi bili namenjeni hitremu preverjanju dejstev in pomoči pri iskanju dodatnih informacij v Makropediji. Članki v Makropediji naj bi bili dobro napisani članki o svojih temah in članki z informacijami, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje. Najdaljši članek (310 strani) je o Združenih državah Amerike in je nastal z združitvijo člankov o posameznih državah.

V Britannici je mogoče najti informacije, če sledimo opombam, v katerih je navedeno, kje lahko najdemo več informacij v Mikropediji in Makropediji; vendar je teh informacij zelo malo, saj je na vsaki strani le ena. Zato naj bralci poskušajo uporabljati kazala ali Propædia, ki ureja vsebino zvezkov Britannice po temah.

Uporaba Propædie je njen "oris znanja", ki želi urediti vse, kar ljudje vedo. O načrtu razmišljajo uredniki Britannice, da bi se odločili, katere članke vključiti v Micropædio in Macropædio. Osnutek je namenjen tudi kot študijski vodnik in študentu, ki se želi poglobljeno naučiti določeno temo, pove, katere članke naj uporabi. Vendar knjižnice pravijo, da ga uporablja zelo malo ljudi, recenzenti pa enciklopedijam priporočajo, naj ga ne tiskajo več. Propædia ima tudi na prozornem papirju natisnjene diagrame velikih tem in razdelek, v katerem so navedeni ljudje, ki so sodelovali pri izdelavi enciklopedije.

Mikropedija in Makropedija imata skupaj približno 40 milijonov besed in 24.000 slik. Kazalo ima 2.350 strani, na katerih so navedene vse 228.274 teme, o katerih piše v Britannici. Britannica uporablja britanske in ne ameriških črkovnih zapisov. Uporablja na primer color (in ne color), centre (in ne center) in encyclopaedia (in ne encyclopedia). Vendar tega pravila ne upošteva vedno, na primer defense in ne defence. Drugi zapisi besede so včasih prikazani s povezavo, na primer "Color: glej Barva".

Od leta 1936 se članki v Britannici pogosto pregledujejo, vsako leto pa se na novo napiše približno 10 % člankov. Na eni od spletnih strani Britannice je bilo leta 2007 navedeno, da je bilo v zadnjih treh letih revidiranih 46 % člankov, na drugi spletni strani Britannice pa je navedeno, da je bilo revidiranih le 35 % člankov.

Razporeditev člankov (po abecednem redu) v Mikropediji in Makropediji je zelo natančna. Neangleške črke se ne upoštevajo, članki s številkami, kot je "War of 1812", pa so urejeni, kot da bi bila številka zapisana ("War of Eighteen-twelve"). Če imajo članki enaka imena, so najprej članki o osebah, nato o krajih in nato o stvareh. Članki o osebah z istimi imeni so urejeni najprej po abecednem vrstnem redu glede na državo in nato glede na čas nastanka. Podobno so kraji z enakimi imeni urejeni po abecedi glede na državo, v kateri se nahajajo.

Drugi Britanci

Natisnjeno

Obstaja nekaj manjših različic enciklopedij Britannica. Britannica Concise Encyclopædia, ki je napisana v eni knjigi, vsebuje 28 000 krajših člankov. Compton's by Britannica, ki je izšla leta 2007, v njej pa je stara enciklopedija Compton's, je napisana za najstnike, stare od 10 do 17 let, in ima 26 knjig ter 11.000 strani. Leta 1960 je družba izdala otroško Britannico; uredil jo je John Armitage, napisana pa je bila za njegovo kraljevo visokost valižanskega princa; skoraj vsi avtorji so bili Britanci. Drugi knjigi sta My First Britannica, napisana za otroke, stare od šest do dvanajst let, in Britannica Discovery Library, napisana za otroke, stare od tri do šest let (izdana v letih 1974 do 1991). Od leta 1938 Encyclopædia Britannica, Inc. vsako leto izda knjigo leta z informacijami o dogodkih preteklega leta, ki je od izdaje leta 1994 (z dogodki iz leta 1993) zapisana na spletu. Podjetje izda tudi nekaj knjig o posebnih temah, kot je Shakespeare: The Essential Guide to the Life and Works of the Bard (Wiley, 2006).

Elektronska stran

DVD Britannica Ultimate Reference Suite 2006 vsebuje več kot 55 milijonov besed in več kot 100.000 člankov. Vključuje 73 645 člankov iz enciklopedije Britannica, ostali članki pa so iz Študentske enciklopedije Britannica, Osnovne enciklopedije Britannica in Knjige letnikov Britannica (1993-2004) ter nekaj starih člankov iz starih izdaj enciklopedije. Celoten DVD vsebuje tudi druga bonus orodja, vključno z zemljevidi, videoposnetki, zvočnimi posnetki, animacijami in spletnimi povezavami. Vsebuje tudi študijska orodja ter slovar in tezaver podjetja Merriam-Webster.

Encyclopædia Britannica Online je spletno mesto z več kot 120.000 članki, ki se pogosto posodablja. Vsak dan vsebuje funkcije, posodobitve in povezave do novic iz časopisov The New York Times in BBC. Za uporabo spletnega mesta je treba plačati. Posebni popusti so namenjeni šolam, fakultetam in knjižnicam, saj so te velike skupine ljudi pomembne pri poslovanju Britannice. Članke lahko na spletu berete brezplačno, vendar si lahko ogledate le prvih nekaj stavkov. Od začetka leta 2007 Britannica omogoča brezplačno branje člankov, če so ti povezani z drugo spletno stranjo, saj se zaradi teh povezav članki pogosteje in lažje prikazujejo v iskalnikih.

Družba Encyclopædia Britannica, Inc. je 20. februarja 2007 sporočila, da sodeluje s podjetjem AskMeNow, ki se ukvarja z iskanjem po mobilnih telefonih, pri pripravi enciklopedije v telefonih. Uporabniki lahko pošljejo vprašanje z besedilnim sporočilom, AskMeNow pa bo poiskal enciklopedijo Britannica z 28 000 članki in uporabniku odgovoril.

3. junija 2008 je bila objavljena zamisel o uporabi wiki-Britannice. Pri tem bo sodelovalo veliko ljudi, osebje Britannice pa bo urejalo pomembne dele.

Encyclopædia Britannica International Chinese Edition, ki je prevedena iz originalne 15. izdaje z nekaj spremenjenimi ali na novo napisanimi članki, je izdala založba Encyclopaedia of China Publishing House; 19. in 20. zvezek vseh 20 zvezkov je indeks.Zoom
Encyclopædia Britannica International Chinese Edition, ki je prevedena iz originalne 15. izdaje z nekaj spremenjenimi ali na novo napisanimi članki, je izdala založba Encyclopaedia of China Publishing House; 19. in 20. zvezek vseh 20 zvezkov je indeks.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: V katerem jeziku je napisana Encyclopזdia Britannica?


O: Encyclopזdia Britannica je napisana v britanski angleščini.

V: Koliko knjig ima zadnja izdaja enciklopedije?


O: Zadnja izdaja enciklopedije ima 29 knjig in dve kazali.

V: Katera dva dela sestavljata enciklopedijo?


O: Enciklopedijo sestavljata Makropedija in Mikropedija.

V: Kako dolgi so običajno članki v makropediji?


O: Članki v Macropזdii so lahko dolgi do 300 strani.

V: Kdo piše članke za Encyclopזdia Britannica?


O: Članke za Encyclopזdia Britannica piše približno 100 redno zaposlenih urednikov in več kot 4 000 strokovnih sodelavcev.


V: Kdaj je bila prvič objavljena?


O: Encyclopזdia Britannica je bila prvič objavljena med letoma 1768 in 1771 v Edinburgu na Škotskem.

V: Kaj se je zgodilo s tiskanimi izdajami po letu 2010?


O: Po letu 2010 so tiskane izdaje Enciklopedije Britanca prenehale izhajati in namesto tega se je pozornost preusmerila na njeno spletno različico.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3