Encyclopédie — Diderot in d'Alembert: francoska enciklopedija razsvetljenstva

Encyclopédie — Diderot in d'Alembert: celovita zgodba francoske enciklopedije razsvetljenstva, njen vpliv, avtorji in ideje, ki so spreminjale način razmišljanja v 18. stoletju.

Encyclopédie, ou dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers (angleško: Encyclopedia, or a Systematic Dictionary of the Sciences, Arts, and Crafts) je bila splošna enciklopedija, izdana v Franciji med letoma 1751 in 1772. Celoten naslov je bil Encyclopédie, ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers, par une société de gens de lettres, mis en ordre par M. Diderot de l'Académie des Sciences et Belles-Lettres de Prusse, et quant à la partie mathématique, par M. d'Alembert de l'Académie royale des Sciences de Paris, de celle de Prusse et de la Société royale de Londres.

Enciklopedija je bila prva enciklopedija, ki je vključevala prispevke številnih avtorjev, in prva, ki je vključevala uporabno znanost in tehniko. Enciklopedija je znana predvsem po tem, da predstavlja misel razsvetljenstva. Po besedah Denisa Diderota v članku "Enciklopedija" je bil cilj Enciklopedije "spremeniti način razmišljanja ljudi".

Enciklopedija je bila zasnovana kot prevod Ciklopeje Ephraima Chambersa (1728). Leta 1743 je pariški knjižni založnik André Le Breton prevod podaril Johnu Millsu, Angležu, ki je živel v Franciji. Maja 1745 je Le Breton objavil, da je delo na voljo za prodajo, vendar Mills dela ni opravil. Le Breton je Millsa pretepel s palico. Mills je tožil zaradi napada, vendar je bil Le Breton oproščen, ker je bil upravičen. Za novega urednika je Le Breton izbral matematika Jeana Paula de Gua de Malvesa. Avgusta 1747 je bil Gua de Malves odpuščen, ker je bil slab vodja. Le Breton je nato za nova urednika zaposlil Diderota in Jeana d'Alemberta. Diderot je ostal urednik naslednjih petindvajset let in Enciklopedijo dokončal do konca.

Zasnova, obseg in struktura

Encyclopédie je bila zamišljena kot obsežen zvezen slovar znanj, veščin in rokodelskih postopkov. Napisana je bila kot razsodilen slovar (dictionnaire raisonné), kar pomeni, da so bili pojmi in teme urejeni abecedno, hkrati pa je bila prizadevanja usmerjena v povezovanje in razlago pojmov v okviru širše miselne sheme.

Glavne značilnosti:

• Objava je trajala več let: publikacija je potekala med 1751 in 1772.
• Skupna izdaja obsega več tomov: primarna izdaja je znana po tem, da vsebuje 17 tomov besedil in 11 tomov ilustracij (plakat), ki so zajemali podrobne risbe obrtnih postopkov, strojev, orodij in konstrukcij.
• Vsebina je obsegala tako teoretična področja (filozofija, matematika, naravoslovje) kot praktične umetnosti in rokodelstvo, kar je bilo za tisti čas novost.
• Posebnost je bil tudi sistem referenc in navzkrižnih povezav, ki je bralcu omogočal iskanje pojmov z različnih zornih kotov.

Uredniki in prispevki

Diderot in d'Alembert sta bila glavna urednika: d'Alembert je posebej prispeval uvodni esej (Discours préliminaire), v katerem je predstavil razdelitev znanja in znanstveno metodologijo, Diderot pa je napisal številne članke, zlasti tiste z izrazitejšo filozofsko in politično noto.

Prispevke so pisali številni avtorji iz vrste razsvetljenskih mislecev, znanstvenikov in praktikov — tako imenovana "société de gens de lettres". Med znanimi avtorji so bili (viri so različni) pomembni misleci in strokovnjaki tiste dobe, katerih članki so pokrivali široko paleto tem: filozofija, politika, naravoslovje, medicina, mehanika in obrt. Poleg tega je veliko teh člankov ostalo anonimnih ali podpisanih s psevdonimi zaradi nevarnosti cenzure.

Cenzura, spori in izzivi pri izdajanju

Ker je Encyclopédie širila ideje razsvetljenstva in pogosto kritično obravnavala verske in politične institucije, se je soočala s pritiski cenzorjev. Založba in uredniki so morali večkrat prilagajati besedila ali se skrivati pred oblastmi. Nekatera poglavja so bila prepovedana, tiskanje je bilo začasno zaustavljeno, posamezni natisi so bili zaseženi, uredniki pa so včasih uporabljali prikrite formulacije, da bi izognili pregonom.

Posamezne polemične epizode, kot je že omenjen spopad med Le Bretonom in Johnom Millsom ali spremembe uredniške ekipe, kažejo tudi na težavnost organizacije tako velikega projekta v času, ko je tiskarska in založniška praksa še bila pod strožjim nadzorom.

Vpliv in dediščina

Encyclopédie je pomembno prispevala k širjenju idej razsvetljenstva: spodbujala je kritično mišljenje, pomen izobraževanja in razprave o družbenih reformah. Njen praktični del, ki je dokumentiral obrtne in tehnične postopke, je imel trajno vrednost za prenose znanja med generacijami in je prispeval k poznejšim tehnološkim in industrijskim premikom.

Vpliv enciklopedije se kaže tudi v naslednjih dejstvih:

• Prispevala je k razvoju sodobnega pojmovanja enciklopedije kot zbirke razumsko urejenih znanj.
• Razširila je nivo javne debate in informiranosti, kar je posredno vplivalo na politične premike konca 18. stoletja.
• Njen način združevanja teorije in prakse je postal model za kasnejše leksikone in tehnične priročnike.

Kasnejše izdaje in sodobna razlaga

Delo je bilo večkrat ponatisnjeno, dopolnjeno in proučevano. Danes strokovnjaki Enciklopedijo obravnavajo kot ključni dokument razsvetljenstva — tako zaradi vsebine kot zaradi načina organizacije in izdaje. Številne strani in ilustracije so digitalizirane in dostopne v arhivih, kar omogoča nadaljnje raziskave zgodovine znanosti, tehnologije in idej 18. stoletja.

Zaključek: Encyclopédie ni bila le knjižna zbirka člankov, temveč tudi manifest razširjanja znanja in orodje za spreminjanje družbene miselnosti — kar je bil tudi javno izražen cilj njenih urednikov in sodelavcev.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je polni naslov Enciklopedije?

V: Kdo je bil prvotni urednik Enciklopedije?

V: Kdaj je Le Breton objavil, da je delo na Enciklopediji na voljo za prodajo?

V: Zakaj je Le Breton s palico udaril Millsa?

V: Kdo je zamenjal Gua de Malvesa na mestu urednika Enciklopedije?

V: Kako dolgo je bil Diderot urednik?

V: Kakšen je bil cilj Denisa Diderota pri urejanju in izdajanju te enciklopedije?

Išči po črki