François-Marie Arouet (znan tudi kot Voltaire) je bil francoski filozof in pisatelj razsvetljenstva. Rodil se je 21. novembra 1694 v Parizu; njegova družina pa je imela korenine v Poitouju. Umrl je 30. maja 1778 v Parizu.
Življenje in delo
Voltaire je že zgodaj vstopil v intelektualno življenje Francije. Zaradi satiričnih verzov in spopadov z močnimi osebami je bil večkrat zaprt v Bastilji in se moral kasneje umakniti v izgnanstvu v Angliji, kjer je živel med letoma 1726 in 1729. V Angliji mu je bila v priljubljena filozofija Johna Locka in naravoslovne ideje Isaaca Newtona; angleške izkušnje so močno vplivale na njegovo misel.
Voltaire je bil tudi zelo plodovit pisatelj. Napisal je številne knjig, pesmi in iger, od katerih so nekatere priljubljene še danes. Med najbolj znanimi deli so filozofske razprave, satirični roman "Candide", Lettres philosophiques (Pisma iz Anglije), Dictionnaire philosophique in eseji ter zgodovinska dela. Veliko njegovih del je bilo usmerjenih proti verski netoleranci, fanatizmu in družbenim zlorabam, zato je bil pogosto v sporu z oblastmi.
Filozofija in stališča
Voltaire je ostro kritiziral moč in privilegije Cerkve in je zagovarjal versko strpnost, svobodo govora in ločitev cerkve od države. Ni bil pristaš radikalne ljudske demokracije — bolj je zaupal v vladavino razsvetljenega in močnega kralja, ki bi uresničeval reforme v korist ljudstva (stališče, ki ga imenujemo pogosto „razsvetljeni absolutizem“).
Bil je privrženec razuma in eksperimentalne znanosti; veliko je pisal o znanost in populariziral ideje Newtona in empiricizma. Voltaire je zato pogumno nasprotoval praznoverju, verskemu fanatizmu in oblasti, ki so temeljile na avtoriteti brez razuma.
Vera in pogled na Boga
Voltaire je verjel v nekakšno prvotno silo ali ustvarjalca — ni pa sprejemal osebno vpletenega Boga, kakršnega podaja krščanski nauk. Ta pogled se imenuje deizem: Bog kot ustvarjalec, vendar ne kot nadzornik vsakodnevnih dogodkov. Zaradi svojih stališč mu pogosto niso odobrili cerkvenega pogreba, a po francoski revoluciji so ga mnogi razglašali za heroja.
Kasnejša leta in vpliv
V zadnjih desetletjih svojega življenja je živel na gradu pri Ferneyju (danes Ferney-Voltaire) blizu Ženeve, kjer je nadaljeval pisanje, gostil obiskovalce iz Evrope in se zavzemal za lokalne reforme in dobrodelnost. Voltaire je ohranil obsežno korespondenco z misleci in vladarji (med drugim s Katarino II. Rusko), kar je povečalo njegov vpliv po vsej Evropi.
Čeprav Voltaire ni bil revolucionar v smislu podpore nasilnim spremembam, so njegove ideje o pravdi, strpnosti, svobodi izražanja in kritiki absolutne oblasti močno vplivale na misel, ki je vodila do francoske revolucije in na razvoj modernih človeških pravic. Po smrti so ga mnogi veliko cenili; v času revolucionarnih let so ga v očeh nekaterih postavili za junak Napredka in Razuma.
Dediščina
Voltaire je ostal ena osrednjih osebnosti evropskega razsvetljenstva. Njegova pisanja so prispevala k širjenju idej svobode, kritičnega mišljenja in sekularne države. Danes ga poznamo kot avtorja, ki je s satiričnim slogom, ostrim humorjem in jasnim zagovarjanjem človekovih pravic vplival na razvoj sodobne misli.
