John Locke: angleški filozof, oče liberalizma in avtor teorije družbene pogodbe
John Locke — angleški filozof in oče liberalizma; njegov vpliv na teorijo družbene pogodbe, posameznikove pravice in sodobno politično misel.
John Locke (izgovorjava /ˈlɒk/; 29. avgust 1632 - 28. oktober 1704), znan kot oče liberalizma, je bil angleški filozof in zdravnik. Njegovi spisi o teoriji družbene pogodbe so vplivali na Voltaira in Rousseauja, številne škotske razsvetljenske mislece in ameriške revolucionarje. Njegove ideje so omenjene v ameriški Deklaraciji o neodvisnosti.
Lockove teorije so se običajno nanašale na identiteto in jaz. Locke je menil, da se rodimo brez misli in da je znanje odvisno le od izkušenj.
Življenje in izobraževanje
John Locke se je rodil v majhni vasici v jugozahodni Angliji v družini, povezani s pravom in parlamentarnimi silami v času angleške državljanske vojne. Študiral je na šoli Westminster in nato na Christ Church v Oxfordu, kjer se je najprej izobraževal v klasični izobrazbi, kasneje pa se posvetil naravoslovju, medicini in filozofiji. Deloval je tudi kot zdravnik in predavatelj ter vzpostavil tesna politična in intelektualna prijateljstva, še posebej z Anthonyjem Ashleyjem Cooperjem (pozneje grofom Shaftesburyjem).
Glavna dela
Med Lockeova najpomembnejša dela sodijo:
- Two Treatises of Government (Dve razpravi o oblasti) — obravnava naravne pravice, izvor lastnine in pravico ljudstva do menjave oblasti, če oblast krši pogodbo.
- An Essay Concerning Human Understanding (Esej o človeškem razumevanju) — temeljno delo o spoznanju, v katerem Locke utemeljuje empirizem in teorijo tabula rasa (čista tabla), po kateri je človeški um ob rojstvu brez prirojenih idej.
- A Letter Concerning Toleration (Pismo o strpnosti) — zagovarja versko toleranco med kristjani, čeprav je imel omejitve glede katoličanov in ateistov.
- Some Thoughts Concerning Education (Nekaj misli o vzgoji) — praktični nasveti o vzgoji otrok in pomembnosti navad ter razuma v izobrazbi.
Filozofija in glavne ideje
Empirizem: Locke je trdil, da vse ideje in znanje izvirajo iz izkušenj — bodisi čutnih opažanj bodisi refleksije misli. Koncept tabula rasa pomeni, da se um pri rojstvu ne rodi s prirojenimi idejami, temveč se gradnja znanja začne z izkušnjami.
Identiteta in osebnost: Locke je osebnost oziroma osebno identiteto opredelil kot kontinuiteto zavesti in spomina — jaz sem ista oseba, kolikor se spominjam svojih dejanj in izkušenj.
Politična teorija: V Two Treatises je Locke razvijal idejo, da imajo ljudje v naravnem stanju naravne pravice do življenja, svobode in lastnine. Država nastane na podlagi soglasja posameznikov (družbena pogodba) z namenom varovanja teh pravic. Če vlada krši pogodbo, imajo ljudje pravico do odpora in zamenjave oblasti. Locke je tudi podpiral delitev oblasti in vladne omejitve, čeprav ni razvijal enakih sistemov kot kasnejši teoretiki delitve oblasti.
Verska strpnost: Locke je zagovarjal versko toleranco kot pogoj mirnega sožitja in razvoja družbe, vendar ni bil absolutno toleranten do vseh ver in prepričanj — izključil je neposredno politično delovanje nekaterih skupin, kot so katoliki v določenem političnem kontekstu ali ateisti iz razloga, da po njegovem mnenju ne bi upoštevali družbenih obljub.
Vpliv in dediščina
Lockeovo delo je imelo velik pomen za razvoj moderne politične misli in liberale tradicije. Njegove ideje o naravnih pravicah in vladanju z dovoljenjem upravičencev so neposredno vplivale na mislece razsvetljenstva in ustanovne očete Združenih držav. V filozofiji je postavil temelje empirizma, ki je vplival na poznejše mislece, kot so David Hume in družba znanstvenikov. Locke je tudi pomemben za teorije izobraževanja in vzgoje ter za razprave o svobodi, odgovornosti in pravici do uporabe oblasti.
Kritike
Locke ni ostal brez kritik. Nekateri opozarjajo na njegovo omejeno razumevanje strpnosti, na povezavo njegovih teorij z lastninsko logiko, ki je po kritikih lahko uporabljena za upravičevanje neenakosti, ter na sporne politične povezave z interesnimi skupinami svojega časa. Poleg tega so moderni teoretiki opozorili na omejitve njegove vizije demokratične participacije (npr. glede volilnih pravic) in na problematiko njegove razlage lastnine v kontekstu kolonializma.
Zaključek
John Locke ostaja ena ključnih osebnosti zahodne filozofije: njegovi prispevki k epistemologiji, politični teoriji in razpravam o svobodi in strpnosti so močno oblikovali sodobno politično kulturo in filozofsko misel. Njegova dela se še vedno preučujejo in debatirajo v zgodovini idej, politologiji, filozofiji uma in teoriji izobraževanja.
Biografija
Lockov oče, ki mu je bilo prav tako ime John Locke, je bil podeželski odvetnik. Na začetku angleške državljanske vojne je služil kot kapetan. Njegova mati Agnes Keene je bila hči usnjarja in je veljala za zelo lepo. Tako mati kot oče sta bila puritana. Locke se je rodil 29. avgusta 1632 v hišici ob cerkvi v Wringtonu v Somersetu, približno dvanajst milj od Bristola. Krščen je bil ob rojstvu. Potem se je njegova družina kmalu preselila v Pensford.Leta 1647 je bil Locke poslan v Westminstrsko šolo v Londonu. V tem času ga je sponzoriral Alexander Popham, član parlamenta. Po končanem študiju je začel obiskovati Christ Church. Čeprav je bil Locke dober učenec, mu urnik tamkajšnjega pouka ni bil všeč. Klasični predmeti, ki so jih poučevali na univerzi, mu niso bili všeč, zato se je želel naučiti več o sodobni filozofiji. Prek prijatelja Richarda Lowerja, ki ga je spoznal na šoli, je Locke spoznal medicino.
Locke je leta 1656 prejel diplomo diplomanta, leta 1658 pa magisterij. Leta 1666 je spoznal lorda Anthonyja Ashleyja Cooperja, ki je prišel v Oxford, da bi se zdravil zaradi bolezni jeter. Cooper je bil navdušen nad Lockom in ga je povabil k sebi.
Locke je iskal službo in se leta 1667 preselil v Shaftesburyjevo hišo Exeter House v Londonu, kjer je bil osebni zdravnik lorda Ashleyja. V Londonu je Locke nadaljeval študij medicine.
Lockovo medicinsko znanje je bilo na preizkušnji, ko se je Shaftesburyjeva bolezen jeter poslabšala, dokler ni bil Shaftesbury tik pred smrtjo. Locke je uporabil nasvete več zdravnikov in Shaftesburyja prepričal, naj gre na operacijo. Shaftesbury je operacijo preživel in se Lockeu zahvalil, da mu je rešil življenje.
Shaftesbury je kot član gibanja whigov močno vplival na Lockove politične ideje. Ko je Shaftesbury leta 1675 padel v nemilost, se je Locke odločil za potovanje po Franciji. Leta 1679 se je vrnil v Anglijo. V tem času je Locke zaradi Shaftesburyjevega vztrajanja napisal Dve vladni pogodbi. Čeprav je nekoč veljalo, da je Locke traktate napisal, da bi branil slavno revolucijo leta 1688, je novejša znanost pokazala, da je delo nastalo, še preden se je ta sploh začela.
Vendar je Locke leta 1683 pobegnil na Nizozemsko. Ljudje so ga namreč začeli sumiti, da je vpleten v zaroto v Rye House, katere namen je bil umoriti angleškega kralja Karla II. Na Nizozemskem je imel Locke čas, da se je vrnil k pisanju in veliko časa porabil za predelavo Eseja. Locke se je domov vrnil šele po slavni revoluciji. Leta 1688 se je Locke z ženo Viljema Oranskega vrnil v Anglijo.
Lockova tesna prijateljica lady Masham ga je povabila, naj se ji pridruži v podeželski hiši Mashamovih v Essexu. Čeprav je bilo njegovo bivanje tam zaznamovano s slabšim zdravjem zaradi napadov astme, je kljub temu postal intelektualni junak whigov. V tem obdobju je razpravljal z osebnostmi, kot sta John Dryden in Isaac Newton.
Umrl je 28. oktobra 1704 in je pokopan na cerkvenem dvorišču v vasi High Laver, vzhodno od Harlowa v Essexu, kjer je od leta 1691 živel v gospodinjstvu sira Francisa Mashama. Locke se ni nikoli poročil in ni imel otrok.
Dogodki, ki so se zgodili v času Lockovega življenja, vključujejo angleško restavracijo, veliko kugo v Londonu in veliki londonski požar. Zakona o uniji iz leta 1707 ni dočakal, čeprav sta bila prestolova Anglije in Škotske v času njegovega življenja v osebni uniji. Ustavna monarhija in parlamentarna demokracija sta bili v Lockovem času v povojih.

John Locke
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je John Locke?
O: John Locke je bil angleški filozof in zdravnik, znan kot oče liberalizma.
V: O čem je Locke pisal?
O: Locke je pisal predvsem o teoriji družbene pogodbe, identiteti in jazu.
V: Kakšen je bil vpliv Lockovih idej?
O: Lockove ideje o družbeni pogodbi so vplivale na Voltaira, Rousseauja, škotske razsvetljenske mislece in ameriške revolucionarje.
V: Kakšna je Lockova teorija o znanju?
O: Locke je menil, da se rodimo brez misli in da znanje določajo le izkušnje.
V: Kakšen je Lockov prispevek k ameriški zgodovini?
O: Lockove ideje so omenjene v ameriški Deklaraciji o neodvisnosti.
V: Kakšen je pomen Lockove teorije družbene pogodbe?
O: Lockova teorija družbene pogodbe je vplivala na politično misel in pomagala oblikovati razvoj demokracije.
V: V čem so se Lockove ideje razlikovale od idej drugih filozofov njegovega časa?
O: Locke se je od drugih filozofov svojega časa razlikoval po tem, da je poudarjal izkušnje posameznika in vlogo vlade pri zaščiti njegovih pravic.
Iskati