Parlamentarni sistem: definicija, delitev oblasti in primeri

Parlamentarni sistem vladanja pomeni, da ima izvršilna veja oblasti neposredno ali posredno podporo parlamenta. Ta podpora se običajno izrazi z glasovanjem o zaupnici. Uravnotežen odnos med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v parlamentarnem sistemu se imenuje odgovorna vlada.

Delitev pristojnosti med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti ni tako očitna kot v predsedniškem sistemu. Obstajajo različni načini uravnoteženja moči med tremi vejami oblasti, ki upravljajo državo (izvršilna oblast (ali ministri), zakonodajalci in sodniki).

Parlamentarni sistemi imajo običajno predsednika vlade in predsednika države. Po izteku mandata se zamenjata. Vodja vlade je predsednik vlade, ki ima dejansko moč. Vodja države je lahko izvoljeni predsednik, v primeru ustavne monarhije pa dedni.

Primeri držav s parlamentarnim sistemom so večina demokratičnih držav. V vsaki državi je parlament drugačen.

Ključne značilnosti parlamentnega sistema

• Odgovornost vlade pred parlamentom: vlada mora uživati podporo večine poslancev; sicer ji parlament lahko izglasuje nezaupnico.
• Fuzija oblasti: člani vlade pogosto prihajajo iz parlamenta, zato sta izvršna in zakonodajna veja tesno povezana.
• Kolektivna odgovornost: kabinet sprejema odločitve kolektivno in je skupaj odgovoren parlamentu in javnosti.
• Različne oblike: obstajajo sisteme z močno vlogo predsednika vlade (npr. model Westminster) in sistemi, kjer so vlade pogosto koalicijske in zahtevajo kompromis med strankami.
• Mehanizmi nadzora: glasovanja o zaupnici, interpelacije, parlamentarne preiskave in odbori omogočajo nadzor nad delovanjem izvršne veje.

Oblike in variacije

Parlamentarni sistem ni enoten; najpogostejše različice so:

• Westminsterski model: tipičen za Veliko Britanijo, Kanado, Avstralijo in druge, kjer prevladuje dvopartijski ali večinska logika in vlade pogosto izhajajo iz ene stranke.
• Kontinentalni/multi‑strankarski model: razširjen v Evropi (npr. Nemčija, Nizozemska, Italija, Španija), kjer so vlade pogosto rezultat koalicijskih pogajanj.
• Parlamentarna republika in ustavna monarhija: razlika je v statusu državnega poglavarja (izvoljen predsednik ali monarh), vendar v obeh primerih vlada odgovarja parlamentu.
• Posebne institucionalne rešitve: nekatere države uvajajo varovalke, kot je konstruktivno glasovanje o nezaupnici (pri katerem mora biti že predlagan nov kandidat za položaj premiera), da preprečijo politično paralizo.

Kako nastane in deluje vlada

Po volitvah običajno poteka postopek oblikovanja vlade:

• predsednik države ali predsednik parlamenta po posvetu z vodji parlamentarnih skupin pooblasti osebo (ali stranko), da poskusi sestaviti vlado;
• če je potrebna, se sklepajo koalicijska pogajanja o programih in delitvi ministrstev;
• parlament potrdi vlado z glasovanjem o zaupnici ali investituri;
• v primeru odpovedi zaupnice vlada odstopi ali pa sledi oblikovanje nove koalicije; v nekaterih primerih pride do razpustitve parlamenta in novih volitev;
• po razpadu vlade običajno deluje začasna (caretaker) vlada, ki upravlja tekoče zadeve do nastopa nove vlade.

Prednosti in slabosti

• Prednosti: večja odgovornost izvršne oblasti, lažje zamenjave vlade brez revolucije, fleksibilnost v krizah, pogosto hitrejša sprejemanja zakonov, saj vlada sodeluje s parlamentom.
• Slabosti: možnost politične nestabilnosti pri razdrobljenih parlamentarnih večinah, pogoste koalicijske kompromise, ki vodijo do šibkejših ali kratkotrajnih vlad, ter včasih prevelika odvisnost izvršne veje od parlamentarnih strank in njihovih interesov.

Vloga sodne veje in institucionalne meje

Sodna veja mora ostati neodvisna, njena moč nadzora nad zakonodajo in izvršno vejo pa se razlikuje od države do države. Nekatere države imajo močne ustavne ali vrhovne sodne organe, ki lahko razveljavijo zakone, če so v nasprotju z ustavo. Drugod so pristojnosti sodišč omejene in je več pripravljenosti k političnim rešitvam v parlamentu.

Primeri držav s parlamentarnim sistemom

• Velika Britanija, Kanada, Avstralija (Westminster model, ustavna monarhija oziroma parlamentarno-pravni red);
• Nemčija (parlamentarna republika z zveznim sistemom in funkcijo kanclerja; ima institutcijo konstruktivne nezaupnice);
• Švedska, Norveška, Danska (ustavne monarhije z močno parlamentarnostjo);
• Indija, Italija, Japonska, Nizozemska, Španija (različice parlamentarnih sistemov, pogosto z močnimi koalicijskimi praksami).

Parlamentarni sistem je torej širok pojem z različnimi institucionalnimi rešitvami. Kakovost njegovega delovanja je odvisna od politične kulture, strankarske strukture, ustavnih določil in dodatnih mehanizmov (npr. volilnega sistema), ki vplivajo na stabilnost in odgovornost oblasti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni parlamentarni sistem vladanja?

V: Kako se v parlamentarnem sistemu običajno kaže podpora izvršilni veji oblasti?

V: Kako se imenuje uravnotežen odnos med izvršilno in zakonodajno oblastjo v parlamentarnem sistemu?

V: Kako se razlikuje delitev pristojnosti med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v parlamentarnem in predsedniškem sistemu?

V: Katere tri veje oblasti upravljajo državo v parlamentarnem sistemu?

V: Kdo je vodja vlade v parlamentarnem sistemu?

V: Ali lahko navedete primer nekaj držav, v katerih velja parlamentarni sistem?

Išči po črki