Predsednik Azerbajdžana: vloga, pooblastila in seznam (od 1991)

Azerbajdžan je republika, v kateri ima položaj predsednika posebno mesto v državnem ureditev. Predsednik Azerbajdžana je formalno vodja države in hkrati nosilec izvršne moči, medtem ko je položaj predsednika vlade ločen od položaja predsednika države. Po azerbajdžanski ustavi je predsednik tudi vrhovni poveljnik azerbajdžanskih oboroženih sil in ima širše pooblastila kot predsednik vlade ter državni zbor (parlament).

Vloga in glavna pooblastila predsednika

• Vrhovni poveljnik: predsednik vodi obrambo države in nadzoruje oborožene sile.
• Zunanja politika: predstavlja državo v mednarodnih odnosih, sklepa mednarodne pogodbe in imenuje ter odpoklicuje veleposlanike.
• Izvršna oblast: ima pomemben vpliv na sestavo izvršne oblasti — imenuje ali predlaga kadre na najvišjih državnih položajih (vključno z določenimi ministri, vodstvi varnostnih organov in drugimi ključnimi funkcionarji) ter usmerja delo državnih organov.
• Pravne in zakonodajne pravice: podpisuje in razglaša zakone, ima možnost izdajanja odlokov in ukazov v okviru ustave, podpiše lahko tudi odredbe, ki urejajo izvajanje zakonodaje.
• Izredne razmere: lahko razglasi vojaško stanje, izredno ali izvensodno stanje v skladu z ustavo in zakoni.
• Državni simboli in priznanja: podeljuje odlikovanja, naslove in pomilostitve oziroma amnestije v skladu z zakonom.

Volitve, mandat in imuniteta

Predsednika neposredno izvolijo državljani; v članku zgoraj navedeno velja, da je mandat petletni. Ustava je določala pogoje za volitve, pravico do kandidature in druge postopke, vendar je treba upoštevati, da so v preteklosti sprejete ustavne spremembe vplivale na nekatere podrobnosti izvolitve in trajanja mandata. Predsednik je lahko ponovno izvoljen večkrat; v praksi so bile v zadnjih letih opravljene ustavne spremembe, zato je priporočljivo preveriti najnovejšo različico ustave za aktualne podrobnosti o omejitvah ponovnih izvolitev.

Imuniteta: med trajanjem mandata predsedniku po splošnem pravnem okviru ni mogoče soditi ali ga pridržati. Hkrati ustava predvideva ustavni postopek za odstranitev z mesta (odpoklic oziroma impičment) v primeru hujših kršitev oziroma kaznivih dejanj, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ustava in zakonodaja.

Referendumi in članstvo v stranki

Predsednik ima pravico razpisati nacionalni referendum o vprašanjih, ki so po ustavi opredeljena kot ključna za državo — na primer pri spremembah ustave, kadar je za določene amandmaje predviden referendum. Ustava prav tako dovoljuje, da je predsednik član politične stranke, kar pomeni, da lahko formalno pripada strankarski strukturi in sodeluje v političnem življenju stranke.

Institucionalne spremembe in vladni položaji

V zadnjih desetletjih so bile v Azerbajdžanu sprejete različne ustavne spremembe, ki so vplivale na razmerje moči med institucijami (na primer vzpostavitev funkcije podpredsednikov, spremembe v dolžini mandata ipd.). Te spremembe so pogosto vplivale na prakso imenovanj in delovanja izvršne oblasti. Posebno pozornost je v svetovni javnosti vzbudilo ustanavljanje položajev, kot je prvi podpredsednik, ki jo je zasedla tudi oseba iz predsednikove bližnje okolice.

Seznam predsednikov (po osamosvojitvi 1991)

Sedanji predsednik Azerbajdžana je Ilham Alijev, ki je na čelu države od leta 2003. Spodaj je seznam glavnih predsednikov, ki so vodili državo po njeni osamosvojitvi leta 1991 (vključeni so glavni izvoljeni predsedniki; v prehodnih obdobjih so bili tudi začasni oziroma vršilci dolžnosti):

• Ayaz Mutallibov (Ayaz Mutallibov) — obdobje približno konec osemdesetih in zgodnjih devetdesetih; prvi predsednik v času razpada Sovjetske zveze in ob osamosvojitvi.
• Abulfaz Elchibey (Abulfaz Elchibey) — predsednik v začetku 1990-ih, izvoljen po odcepitvi od Sovjetske zveze.
• Heydar Aliyev (Heydar Aliyev) — prevzel oblast v sredini 1990-ih in bil na položaju do leta 2003; ena izmed prevladujočih političnih osebnosti v sodobni zgodovini države.
• Ilham Alijev (Ilham Alijev) — predsednik od leta 2003 do danes.

Opomba: v prehodnih obdobjih so bili tudi vršilci dolžnosti in začasni predsedniki (na primer začasne rešitve po odstopih ali v času političnih kriz). Za natančne datume začetka in konca mandatov ter za seznam vseh začasnih predsednikov priporočamo preverjanje uradnih virov ali kronoloških pregledov zgodovine oblasti v Azerbajdžanu.

Zaključek

Predsednik Azerbajdžana je ključna politična figura z obsežnimi pooblastili v vojačnih, zunanji in notranji politiki. Ustavne spremembe in politične prakse so skozi leta oblikovale obseg teh pooblastil, zato se podrobnosti (kot so dolžina mandata, omejitve pri ponovnem izvoljevanju ali natančni postopki imenovanj) lahko spreminjajo. Če potrebujete natančne pravne določbe ali celovit kronološki seznam z datumi in začetki/konci mandatov, vam lahko pripravim posodobljen seznam z virom uradnih dokumentov.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je vodja države v Azerbajdžanu?

V: Kakšne pristojnosti ima predsednik v primerjavi s predsednikom vlade in državnim zborom?

V: Kako dolg je predsedniški mandat?

V: Ali je lahko predsednik ponovno izvoljen brez omejitev?

V: Ali ustava dovoljuje, da so predsedniki člani političnih strank?

V: Kdo je trenutno predsednik Azerbajdžana?

V: Kdaj je Azerbajdžan postal neodvisna država?

Išči po črki