Novi Azerbajdžan (YAP) — vladajoča stranka Azerbajdžana: zgodovina in ideologija
Poglobljen pregled Novega Azerbajdžana (YAP): zgodovina, ideologija, vodenje Alijevov, sekularizem, nacionalizem in vizija mešanega, socialno usmerjenega gospodarstva.
Stranka Novi Azerbajdžan (Yeni Azərbaycan Partiyası, YAP) je vladajoča politična stranka v Azerbajdžanu od leta 1993. Stranka igra osrednjo vlogo v političnem življenju države, njeno delovanje zaznamuje tesna povezanost z izvršilno oblastjo in predsedniško upravo.
Zgodovina
Stranko je ustanovil 18. decembra 1992 nekdanji predsednik Azerbajdžana Hejdar Alijev, ki jo je vodil do svoje upokojitve in smrti leta 2003. Po Alijevovi upokojitvi je stranko vodil njegov sin Ilham Alijev, ki je nasledil očeta na čelu stranke in je od 31. oktobra 2003 tudi predsednik Azerbajdžana. Ustanovitelj stranke Hejdar Alijev je bil do julija 1991 član Komunistične partije Sovjetske zveze, preden je prišlo do razpada Sovjetske zveze in neodvisnosti Azerbajdžana kasneje istega leta. Sedež stranke je v glavnem mestu Baku.
Organizacija in vodstvo
YAP je organizirana kot centralizirana stranka s strukturo, ki običajno obsega:
- kongres članov, ki je najvišji organ;
- osrednji izvršni ali politični svet, odgovoren za strateške odločitve;
- sekretariat ali izvršni odbor, ki vodi dnevno delo;
- regionalne in lokalne veje, ki širijo delovanje stranke po državi;
- mladinska in ženska krila ter druga pododdelka, namenjena vključevanju različnih družbenih skupin.
Vodstvo stranke je bilo od ustanovitve stabilno in tesno povezano z družinsko linijo Aliyev — ključno vlogo ima predsednik države, ki je tudi dejanski vodja stranke.
Ideologija in politične usmeritve
Ideologije stranke so opredeljene kot vladavina zakonitosti, sekularizem in azerbajdžanski nacionalizem. Stranka si prizadeva za "socialno usmerjeno" gospodarstvo — srednjo pot med socializmom in "laissez-faire" kapitalizmom, kar pomeni podporo mešanemu gospodarstvu z močno državno vlogo pri strateških sektorjih. Temeljne vrednote, ki jih stranka izpostavlja, so državljanska solidarnost in socialna pravičnost.
V praksi YAP zagovarja stabilnost, gospodarsko rast (posebej izkoriščanje energetskih virov), modernizacijo infrastrukture in krepitev državnih institucij. Poudarek je tudi na ohranitvi ozemeljske celovitosti države, kar je pomembno v kontekstu konflikta okoli Nagorno-Karabaha.
Volilna uspešnost in vloga v državi
Od začetka 1990-ih je YAP dominirala v parlamentu in pri oblikovanju vlade. Stranka redno podpira kandidata za predsednika iz svojih vrst in je ključna sila pri sprejemanju zakonodaje ter vladnih politik. Njena moč izvira iz široke mreže organizacijskih enot, državne podpore in velikega vpliva v upravnih strukturah.
Kritike, spori in mednarodne ocene
Del mednarodne skupnosti, opozicija in neodvisni opazovalci pogosto opozarjajo na pomanjkljivosti v pluralizmu: obtožbe o omejevanju svobode medijev, pritiskih na politične nasprotnike, nepravilnostih pri volitvah in pomanjkljivem spoštovanju človekovih pravic so pogoste teme kritik. Mednarodne organizacije so v različnih obdobjih izpostavile pomanjkljivosti v volilnih postopkih in omejitve svobod civilne družbe.
Stranka in njeni predstavniki te kritike pogosto zavračajo ter svojo politiko utemeljujejo z argumentom, da so ukrepi potrebni za ohranjanje stabilnosti, gospodarskega razvoja in varnosti države.
Gospodarska in zunanja politika
Gospodarska politika YAP-a temelji na izkoriščanju energetskih virov (nafta in zemeljski plin), državnih investicijah v infrastrukturo, privabljanju tujih vlaganj ter programih za modernizacijo. Hkrati obstajajo obtožbe o korupciji in neenakomerni porazdelitvi koristi gospodarske rasti, kar je predmet javnih razprav.
V zunanji politiki stranka promovira uravnoteženo raven odnosov z velikimi sosedami in partnerji, pri čemer poudarja strateško sodelovanje, energetsko tranzitno vlogo države in branjenje nacionalnih interesov.
Zaključek
Yeni Azərbaycan Partiyası je od svoje ustanovitve do danes ostala vodilna politična sila v Azerbajdžanu. Njena utemeljitev na zakonitosti, sekularizmu in nacionalizmu, skupaj s poudarkom na socialni usmerjenosti gospodarstva, oblikuje politični okvir države. Hkrati pa prisotne kritike opozarjajo na izzive pri doseganju polne politične pluralnosti in spoštovanja civilnih svoboščin.
Sedež nove azerbajdžanske stranke v Bakuju.
Trenutna in zgodovinska zastopanost v azerbajdžanski narodni skupščini
- 5. november 2000
75 / 125
Poslanci Evropskega parlamenta
- 6. november, 2005
62 / 125
Poslanci Evropskega parlamenta
- 7. november 2010
72 / 125
Poslanci Evropskega parlamenta
Sorodne strani
- Seznam političnih strank v Azerbajdžanu
- Državna skupščina Azerbajdžana
- Predsednik Azerbajdžana
- Predsednik vlade Azerbajdžana
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je stranka Novi Azerbajdžan?
O: Stranka Novi Azerbajdžan (Yeni Azərbaycan Partiyası, YAP) je vladajoča politična stranka v Azerbajdžanu od leta 1993.
V: Kdo je ustanovil stranko?
O: Stranko je 18. decembra 1992 ustanovil nekdanji predsednik Azerbajdžana Hejdar Alijev.
V: Kdo trenutno vodi stranko?
O: Stranko zdaj vodi njegov sin Ilham Alijev, ki je nasledil očeta na čelu stranke in od 31. oktobra 2003 kot predsednik Azerbajdžana.
V: Kakšno je bilo prejšnje članstvo Hejdarja Alijeva?
O: Hejdar Alijev, ustanovitelj stranke, je bil do julija 1991 član Komunistične partije Sovjetske zveze, preden je prišlo do razpada Sovjetske zveze in neodvisnosti Azerbajdžana istega leta.
V: Kje je sedež stranke?
O: Sedež stranke je v Bakuju, ki je tudi glavno mesto Azerbajdžana.
V: Katere ideologije zastopa ta politična stranka?
O: Ideologije te politične stranke so zakonitost, sekularizem in azerbajdžanski nacionalizem. Želi zgraditi "socialno usmerjeno" gospodarstvo, ki pomeni srednjo pot med socializmom in "laissez-faire" kapitalizmom (mešano gospodarstvo), kot temelj svoje ideologije pa navaja državljansko solidarnost in socialno pravičnost.
Iskati