Laissez-faire
Laissez-faire je ekonomska in politična filozofija. Izhaja iz francoske besedne zveze, ki pomeni "pustiti pri miru". Pomeni, da se vlada ne vmešava v poslovanje in gospodarstvo. Finančne in trgovinske odločitve so prepuščene zasebnikom. Gre za prepričanje, da je neregulirana konkurenca v poslovanju najboljša pot do napredka. Zagovorniki trdijo, da svoboden in nereguliran trg ustvarja naravno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Besedna zveza naj bi izvirala iz 18. stoletja. Na srečanju med francoskim finančnim ministrom Colbertom in poslovnežem po imenu Le Gendre je Colbert vprašal, kako lahko vlada pomaga trgovini. Le Gendre mu je odgovoril: "Naredimo, kar hočemo."
Zgodovina
V stari Kitajski so obstajale tri šole politične misli. Taoizem je verjel, da vlada skoraj ne sme posegati v gospodarstvo. Legalizem je vključeval prepričanje, da mora imeti država največjo moč. Ustvarili so tradicionalni kitajski birokratski imperij. Konfucijanstvo je bilo razpeto med tema dvema skrajnostma, čeprav je bilo bližje legalizmu kot taoizmu.
V 19. stoletju se je Laissez faire razvil kot socialna in ekonomska filozofija. Menili so, da je vpletanje države v poslovanje v najslabšem primeru škodljivo, v najboljšem pa neučinkovito. Na družbenem področju je veljalo, da je vladno posredovanje za pomoč revnim škodljivo, ker jih dela lene in odvisne od vlade. Na gospodarskem področju so v tem času v Evropi in Združenih državah Amerike razpravljali o tem, ali je največja gospodarska rast odvisna od proste trgovine ali od carin. Do 40. let 19. stoletja je bil protekcionizem bolj priljubljen kot Laissez faire. V Veliki Britaniji so z zakoni o koruzi uvedli visoke tarife na uvoženo koruzo, da bi zaščitili britanske kmete in lastnike zemljišč.
Sorodne strani
- Ekonomski liberalizem
- Anarhokapitalizem
- Anarhizem prostega trga
- Zgodovina ekonomske misli
- Libertarianizem
- Tržni fundamentalizem
- Neoliberalizem
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je laissez-faire?
O: Laissez-faire je ekonomska in politična filozofija, ki pomeni "pustiti pri miru" in se nanaša na prepričanje, da se vlada ne sme vmešavati v poslovanje in gospodarstvo.
V: Katere odločitve so v skladu z načelom laissez-faire prepuščene zasebniku?
O: V skladu z načelom laissez-faire so odločitve o financah in trgovini prepuščene zasebniku.
V: Kaj trdijo zagovorniki laissez-faire?
O: Zagovorniki laissez-faire trdijo, da svoboden in nereguliran trg ustvarja naravno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
V: V katerem stoletju naj bi nastala besedna zveza "laissez-faire"?
O: Besedna zveza "laissez-faire" naj bi izvirala iz 18. stoletja.
V: Kdo je skoval besedno zvezo "laissez-faire"?
O: Besedne zveze "laissez-faire" ni skovala ena oseba, ampak je bila izpeljana iz besedne zveze, ki jo je uporabil francoski poslovnež Le Gendre kot odgovor na vprašanje finančnega ministra Colberta.
V: Kako je Le Gendre odgovoril na Colbertovo vprašanje, kako bi lahko vlada pomagala trgovini?
O: Ko ga je Colbert vprašal, kako bi lahko vlada pomagala trgovini, je Le Gendre odgovoril: "Naj delamo, kar hočemo".
V: Kakšno je prepričanje, ki stoji za filozofijo laissez-faire?
O: Filozofija laissez-faire temelji na prepričanju, da je neregulirana konkurenca v gospodarstvu najboljša pot do napredka.
