18. stoletje: dogodki, vojne, revolucije in svetovne spremembe (1701–1800)

18. stoletje: ključni dogodki, vojne, kolonialna osvajanja in revolucije (1701–1800) — od sedemletne vojne do ameriške neodvisnosti in francoske revolucije.

18. stoletje je stoletje od 1701 do 1800.

V 18. stoletju se je zgodilo veliko stvari. V vojni se niso več uporabljale pike, najbolj priljubljena vrsta orožja pa je bila mušketa na kremenico. Najpomembnejša vojna je bila sedemletna vojna. Anglija se je združila s Škotsko in osvojila Indijo, ZDA so se osamosvojile od Velike Britanije, v Avstralijo pa je priplula prva flota. Ob koncu stoletja je v Franciji prišlo do revolucije, zaradi katere je v naslednjem stoletju vladar Francije postal Napoleon.

Pregled glavnih gibanj in sprememb

18. stoletje je obdobje velikih političnih, gospodarskih, kulturnih in znanstvenih premikov. Nekatera ključna področja in dogodki:

• Velike vojne in preureditve moči: Sedemletna vojna (1756–1763) se je bojevala v Evropi, Severni Ameriki, Indiji in na morjih ter utrdila britansko pomorsko in kolonialno prevlado. V Evropi so rasle sile, kot sta Anglija/Škotska (po združitvi v Veliko Britanijo), Francija, Habsburška Monarhija (Avstrija), Prusija ter Rusko cesarstvo.
• Kolonializem in globalizacija: Evropske sile so razširile nadzor nad velikimi deli Azije, Afrike in Amerike. Britanci so okrepili položaj v Indiji (razen Indije se omenja tudi vpliv Vzhodnoindijske družbe), v Severni Ameriki se je rodila samostojna ZDA, v Avstralijo je prispela prva flota, začel se je intenziven izvoz surovin in uvoz kolonialnih izdelkov v Evropo.
• Revolucije in nacionalna gibanja: Ameriška revolucija (1775–1783) je pripeljala do neodvisnosti kolonij, francoska revolucija (od 1789 dalje) pa je spodbudila družbene in politične spremembe po vsej Evropi. V drugi polovici stoletja so se zgodile tudi delne PARTICIJE POLJSKE (1772, 1793, 1795), s katerimi so tri velike sile razdelile Poljsko–Litovsko državo.
• Industrialni prelom: V Veliki Britaniji se je začel prehod k industrijski proizvodnji — tekstilna mehanizacija, izpopolnitve parnega stroja (James Watt) in razvoj tovarniškega sistema so postavili temelje moderne industrije.
• Razsvetljenstvo: Misleci, kot so Voltaire, Rousseau, Montesquieu, Immanuel Kant in ekonomisti (npr. Adam Smith), so širili ideje razuma, naravnih pravic, ločitve oblasti in gospodarske teorije. Te ideje so močno vplivale na reforme in revolucije.
• Napredek v znanosti in medicini: Napredki v kemiji (npr. Antoine Lavoisier), astronomiji (odkritje planeta Uran s strani Williama Herschela 1781), medicina se je začela pomikati k bolj sistematičnim raziskavam, na koncu stoletja pa je Edward Jenner izvedel prvo uspešno cepivo proti črnim kozam (1796).
• Kultura in umetnost: Prehod iz baroka in rokoka v klasicizem; glasbeniki, kot sta Joseph Haydn in Wolfgang Amadeus Mozart, so zaznamovali klasiko. Razvijale so se tudi književnost, filozofija, arhitektura in javno življenje (kavarne, saloni, časopisi).
• Raziskovanja sveta: Pomorska raziskovanja, zlasti plovbe Jamesa Cooka v drugo polovico 18. stoletja, so razširila evropsko znanje o Tihom oceanu, Avstraliji in Novem Zelandu.

Pomembni dogodki po letnicah (izbor)

• 1707: združitev Anglije in Škotske v Kraljevino Velike Britanije (Act of Union).
• 1756–1763: Sedemletna vojna — globalni konflikt, ki je preoblikoval kolonialne razmere.
• 1757: bitka pri Plassey — okrepitev britanskega vpliva v Indiji.
• 1769: izpopolnitev parnega stroja (James Watt) — pomemben korak k industrijski proizvodnji.
• 1775–1783: ameriška revolucija in razglasitev neodvisnosti ZDA.
• 1772, 1793, 1795: delitve Poljske med Rusijo, Prusijo in Avstrijo.
• 1781: odkritje planeta Uran (William Herschel).
• 1787–1788: prva flota v Avstraliji in začetek britanskega naseljevanja.
• 1789: izbruh francoske revolucije, ki je sprožil dolgotrajne spremembe v politični in družbeni ureditvi Evrope.
• 1791: začetek uporov na otoku Hispaniola, ki bodo vodili do haitijske revolucije (od 1791 naprej).
• 1796: prvo uspešno cepljenje proti črnim kozam (Edward Jenner).

Družbene posledice in dolgoročni učinki

18. stoletje je postavilo temelje sodobnega sveta: razširile so se ideje enakosti pred zakonom in pravic posameznika, industrijska proizvodnja je spremenila gospodarstvo in družbeno strukturo, kolonialne povezave so ustvarile globalno trgovino (vključno z grozovitostmi zasužnjevanja), znanost in tehnologija pa sta pospešila napredek. Mnoge spremembe so se v polni meri uresničile šele v 19. stoletju, a korenine teh premikov segajo v 1700-e in zadnja desetletja 18. stoletja.

Ta pregled zajema le glavne tokove. 18. stoletje je bilo raznoliko in polno kontrastov — od velike kulturne ustvarjalnosti do hudih vojn in socialnih napetosti, ki so oblikovale pot sodobne zgodovine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bilo 18. stoletje?

V: Katera vrsta orožja je bila v 18. stoletju priljubljena v vojni?

V: Katera je bila najpomembnejša vojna v 18. stoletju?

V: Kaj se je v 18. stoletju zgodilo med Anglijo in Škotsko?

V: Kateri pomemben dogodek se je zgodil v ZDA v 18. stoletju?

V: Kateri pomemben dogodek se je v 18. stoletju zgodil v Avstraliji?

V: Kateri dogodek se je zgodil v Franciji ob koncu 18. stoletja, zaradi katerega je Napoleon v naslednjem stoletju postal vladar Francije?

Išči po črki