Johann Sebastian Bach: baročni skladatelj — življenje in ključna dela

Johann Sebastian Bach – življenje in ključna dela baročnega genija: od Toccate in fuge do Brandenburških koncertov. Odkrijte njegovo glasbeno zapuščino.

Avtor: Leandro Alegsa

Johann Sebastian Bach (31. marec 1685, Eisenach - 28. julij 1750, Leipzig; izgovorjava BAHK) je bil nemški skladatelj in organist. Živel je v zadnjem obdobju baroka. Najbolj znan je po svojih delih Toccata in fuga v d-molu, Matejev pasijon, Janezov pasijon, maša v h-molu in Brandenburški koncerti. Več let je delal na plemiških dvorih. Tu je napisal večino svoje komorne in orkestralne glasbe. Večino svojega življenja pa je delal v cerkvi, kjer se je od njega pričakovalo, da bo pisal cerkveno glasbo. Bach je napisal skoraj vse vrste glasbe razen opere. V zadnjem obdobju njegovega življenja je večina skladateljev pisala v novem slogu, imenovanem klasicizem, Bach pa je vedno pisal v baročnem slogu. Zaradi tega so ga nekateri takrat imeli za staromodnega, danes pa vemo, da je njegovo delo najboljše v baročni glasbi. Bach velja poleg Mozarta in Beethovna za enega največjih skladateljev, ki so kdajkoli živeli.

Življenjska pot

Johann Sebastian Bach se je rodil v glasbeni družini v Eisenachu. Že kot mlad je pokazal izjemen glasbeni talent. Služboval je kot organist in dirigent na več mestih, med drugim v Arnstadtu, Mühlhausnu in kot kapelnik na dvoru v Weimarju. V letih 1717–1723 je služboval na dvoru vojvode v Köthenu, kjer je nastala velika količina instrumentalne glasbe, vključno z orkestralnimi in komornimi deli. Od leta 1723 do smrti je bil kantorski in cerkveni organist v Leipzigu (Thomaskantor pri cerkvi sv. Tomaža), kjer je moral poleg pedagoškega dela skrbeti tudi za bogato cerkveno glasbeno dejavnost.

Bach je imel bogato družinsko življenje — bil je dvakrat poročen in oče več kot dvajsetim otrokom, od katerih je nekaj postalo pomembnih glasbenikov (npr. Wilhelm Friedemann, Carl Philipp Emanuel, Johann Christian).

Glasbeni slog in tehnike

Bach je mojster kontrapunkta in fug, njegovo delo slovi po harmonični iznajdljivosti, formalni jasnosti in globoki verski izrazitosti. Uporabljal je baročne forme kot so fuga, polifonično muzikovanje, koralni ornament in različne sakralne oblike (kantata, pasijon, misa). Čeprav je v njegovem obdobju nastajal že nov klasicistični slog, je Bach ostal zvesta osebnost baročne umetnosti — združeval je stare tehnike z inovacijami v harmonskem jeziku in instrumentalni koloristiki.

Poleg cerkvenih del je napisal tudi obsežna dela za orgle, klavir (čembalo) in violino; njegova dela pogosto služijo kot temelj za glasbeno izobraževanje in tehnično izpopolnjevanje izvajalcev.

Ključna dela

  • Brandenburški koncerti — zbirka šestih koncertov, ki izkazujejo baročno virtuoznost in iznajdljivost v orkestraciji.
  • Matejev pasijon in Janezov pasijon — monumentalni oratoriji o trpljenju in smrti Kristusa, pomembna dela cerkvene glasbe.
  • Maša v h-molu — eno njegovih največjih sakralnih del, ki združuje kronološko in tehnično izpiljene zborovske in orkestralne stavke.
  • Toccata in fuga v d-molu — znamenito orgelsko delo, pogosto prepoznaven simbol baročne orgelske literature.
  • Das wohltemperierte Klavier (Dobro uglasitvena preludije in fuge) — zbirka preludijev in fug v vseh toninah, ključna pri razvoju harmonskih in tehničnih možnosti tipičnih inštumentov.
  • Goldbergove variacije, Umetnost fuge (Die Kunst der Fuge), Musikalisches Opfer (Glasbeni dar) — dela, ki kažejo Bachovo filozofsko in tehnično obvladovanje kontrapunkta in variačne oblike.
  • Niz skladb za čelo (npr. suites za čelo), violinske sonate in partita ter dvojni koncert za violini — temelj repertoarja za solistične in komorne izvajalce.

Umetniški pomen in zapuščina

Bachova glasba je bila v njegovi pozni dobi deloma spregledana, mnoge skladbe niso bile objavljene v njegovem času. Njegov vpliv pa se je močno okrepil v 19. stoletju — pomemben mejnik je bila obuditev njegovih del, ki ji je pomagal Felix Mendelssohn. Kasneje so izšle kritične izdaje, ustanovljene so bile Bachove založbe (npr. Bach-Gesellschaft) in standardni katalog del (BWV — Bach-Werke-Verzeichnis), ki še danes omogoča znanstveno raziskovanje in predstave njegovih del.

Bach velja za enega temeljnih glasbenikov zahodne umetnostne glasbe; njegovi principi glasbene strukture in harmonije so vplivali na generacije skladateljev. Njegova dela so del repertoarja v cerkvah, koncertnih dvoranah in pouku; mnogi njegovi koncepti (npr. temeljni kontrapunkt, fuge, variacijske tehnike) ostajajo osnovna gradiva glasbene izobrazbe.

Zdravstveno stanje in smrt

V zadnjih letih življenja je Bach trpel za poslabšanim vidom; poskušal je z operacijami, ki pa niso bile uspešne, in v letih pred smrtjo je močno oslabel. Umrl je 28. julija 1750 v Leipzigu. Po njegovi smrti se je velik del njegovega opusa ohranil v arhivih in privatnih zbirkah, šele kasneje pa je postal stalnica v koncertnih programih in učnem gradivu.

Zaključek

Johann Sebastian Bach ostaja ena najpomembnejših osebnosti glasbene zgodovine: kot skladatelj, pedagog in izvrsten izvajalec je postavil temelje za razumevanje kontrapunkta, harmonske organizacije in obrtniške natančnosti v kompoziciji. Njegova dela še vedno navdihujejo glasbenike in poslušalce po vsem svetu.

Bacha iz leta 1750, ki ga je napisal neznani umetnikZoom
Bacha iz leta 1750, ki ga je napisal neznani umetnik

Zgodnje življenje

Bach je izhajal iz zelo glasbene družine. Njegov oče Johann Ambrosius Bach je bil trobentač na dvoru Saxe-Eisenach. Številni njegovi sorodniki so bili poklicni glasbeniki: violinisti in mestni glasbeniki, organisti, kantorji (glasbeni direktorji v cerkvah), dvorni glasbeniki in kapelniki (glasbeni direktorji na kraljevem dvoru). Večina jih je igrala več instrumentov. Od njegovih dvajsetih otrok jih je nekaj postalo zelo znanih skladateljev, zlasti Carl Philipp Emanuel Bach (1714-1788), Johann Christian Bach (1735-1782), Johann Christoph Friedrich Bach in Wilhelm Friedemann Bach (1710-1784).

Pri petnajstih letih je odšel v majhno mesto Lüneburg. Sprva je pel v zboru in imel zelo lep visoki glas, vendar je njegov glas kmalu postal slabši, zato se je uveljavil z igranjem inštrumentov. Učil se je s poslušanjem slavnih organistov, kot sta Reincken (1623-1722) in Dietrich Buxtehude (1637-1707). Prvo službo je Bach dobil leta 1703 v Arnstadtu. To je bilo dobro plačano delo za mladega fanta, starega 18 let. V cerkvi so bile nove orgle in Bach je že veliko vedel o gradnji orgel, poleg tega pa je bil tudi odličen organist. Prosili so ga, naj pregleda nove orgle, nato pa so mu ponudili službo. Bach je bil tam štiri leta organist. Sestavil je nekaj orgelskih del. Žal pa verniki niso bili dovolj muzikalni, da bi jim bilo to všeč. Niso razumeli okrasnih not, ki jih je dodajal melodijam pesmi. Bach se je precej naveličal duhovnikov, ki so se zaradi tega nenehno pritoževali, zato je dal odpoved in sprejel drugo službo v Mühlhausnu, nedaleč stran. Po enem letu je to službo opustil in odšel v veliko mesto Weimar.

Weimarska leta (1708-1717)

Johann Sebastian je postal organist vojvode Saško-Weimarskega. Na vojvodovem dvoru je bila kapela z orglami. V tem času je Bach napisal veliko svojih velikih orgelskih del. Kot organist je postal zelo slaven, zato so ga vabili k igranju v druge velike cerkve in mu svetovali pri gradnji orgel. Bil je izredno dober v improvizaciji. Ob neki priložnosti je bil v Dresdnu hkrati s francoskim organistom Louisom Marchantom. Med njima naj bi potekalo tekmovanje, kdo je boljši v improvizaciji. Bach je dan prej vadil in Marchant ga je slišal. Ugotovil je, da bo Bach zmagal, zato je odšel.

Leta 1714 je vojvoda Bacha imenoval za Konzertmeistra (koncertnega mojstra, ki je bil bolje plačan), pisati pa je moral tudi kantate za cerkvene obrede. Leta 1717 so mu ponudili službo v mestu Cöthen, kjer bi zaslužil še boljšo plačo. Vojvoda je bil jezen in ni hotel, da bi odšel, vendar je Bach vztrajal, zato je vojvoda Bacha za mesec dni zaprl. Na koncu je moral glasbenika odpustiti.

J. S. Bach leta 1715Zoom
J. S. Bach leta 1715

Cöthen (1717-1723)

V Cöthnu je Bach delal za princa Leopolda. Knez je bil zelo muzikalen in čudovit človek, za katerega je bilo treba delati. Bach je bil kapelnik (glasbeni direktor) in je bil dobro obravnavan. Orgle niso bile zelo dobre in se niso veliko uporabljale, zato Bach v tem obdobju ni napisal nobene orgelske glasbe. Vojvoda je imel orkester in Bach je bil zanj odgovoren. Skoraj vsa Bachova orkestralna dela so nastala v Cöthnu: Brandenburški koncerti, violinski koncerti, orkestralne suite, solistična glasba za violino in violončelo ter veliko glasbe za klavir ali čembalo.

Leta 1719 je veliki skladatelj George Frideric Händel, ki se je preselil v Anglijo, prišel v Nemčijo na obisk k materi. Bach je želel spoznati Händla, ki je bil oddaljen le 30 km, vendar se slavna glasbenika nista nikoli srečala. Händel je želel svoj omejeni čas v Nemčiji preživeti s svojo staro in šibko materjo, saj je vedel, da jo bo videl zadnjič.

Bachova prva žena Maria Barbara Bach je umrla leta 1720. Zakonca sta imela sedem otrok. Kmalu zatem se je poročil z Anno Magdaleno, s katero je imel še trinajst otrok. Vendar je več njegovih otrok umrlo mladih.

Leipzig (1723-1750)

Leta 1723 se je Bach preselil v Leipzig in prevzel mesto kantorja v veliki mestni cerkvi svetega Tomaža. Kot kantor je bil odgovoren za vso glasbo v cerkvi svetega Tomaža in v drugi cerkvi v bližini. Poleg tega je moral skladati glasbo za mesto. To je bilo odlično delo, ki je bilo bolj varno kot delo na dvoru. Šole so bile dobre za njegove sinove. Bach je v Leipzigu ostal do svoje smrti. Večino časa je imel rad svoje delo in je zelo trdo delal. Napisal je veliko kantat za cerkvene obrede. Te maše so bile zelo dolge, trajale so približno tri ure. Številne kantate, ki jih je napisal, so trajale približno 30 minut, in to je bil le en del maše! Za igranje na orgle je imel pomočnike. Bach je sam vodil zbor in orkester. V zboru je bilo verjetno 16 pevcev, v orkestru pa 18 igralcev. Napisal je Pasijon po Mateju in Pasijon po Janezu. Obe deli, ki sta zelo dolgi, pripovedujeta zgodbo o Jezusovem umiranju na križu. Sta med najbolj znanimi glasbenimi deli, ki so bila kdajkoli napisana. Pisal je tudi kantate za posebne priložnosti, kot so poroke ali pogrebi.

Življenje ni bilo vedno lahko in včasih je prišlo do sporov z ljudmi, ki so vodili cerkev. Poddiakon je želel izbrati nekaj pesmi, vendar je bila to kantorjeva naloga. Bach je bil razumen človek in mu je uspelo doseči svoje, ne da bi si nakopal sovražnike. Ob neki drugi priložnosti se je prepiral z ravnateljem šole (Bach je moral nekaj poučevati na cerkveni šoli) o tem, kdo sme izbrati vodje zborovskih sekcij. Zadeva je prišla na sodišče, kjer je Bach zmagal.

Bach je pogosto potoval v druga mesta. Leta 1747 je obiskal dvor pruskega kralja Friderika Velikega v bližini Berlina. Kralj, ljubitelj glasbe, je Bachu dal temo za improvizacijo na čembalu. Bach se je usedel in improviziral fugo na to temo. Kasneje je Bach napisal zelo dolgo skladbo za flavto, violino in čembalo s spremljavo violončela v več delih, ki so temeljili na tej temi. Na koncu se tema sliši v petih od šestih glasov. Bach jo je poimenoval Glasbenadaritev in jo poslal kralju.

Bach je napisal veliko fug, na koncu pa se je odločil napisati zbirko z naslovom Umetnost fuge. Nameraval jo je objaviti, vendar je umrl, še preden jo je dokončal (njegov sin jo je pozneje objavil v njegovo čast kot zadnje objavljeno Bachovo delo). V zadnjem letu ali dveh svojega življenja je kljub dvema operacijama oči oslepel. V 19. stoletju se je za Bacha začelo zanimati več ljudi in številna njegova dela so bila objavljena, ko je bil že več kot sto let mrtev.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj in kje se je rodil Johann Sebastian Bach?


O: Johann Sebastian Bach se je rodil 31. marca 1685 v Eisenachu v Nemčiji.

V: Po čem je Johann Sebastian Bach najbolj znan?


O: Johann Sebastian Bach je najbolj znan po svojih delih Toccata in fuga v d-molu, Matejev pasijon, Janezov pasijon, maša v h-molu in Brandenburški koncerti.

V: Kje je Johann Sebastian Bach delal večino svojega življenja?


O: Johann Sebastian Bach je večino svojega življenja delal v cerkvi, kjer so od njega pričakovali, da bo pisal cerkveno glasbo.

V: Kakšno glasbo je pisal Johann Sebastian Bach?


O: Johann Sebastian Bach je pisal skoraj vse vrste glasbe razen opere.

V: Ali je Johann Sebastian Bach vedno pisal v baročnem slogu?


O: Da, Johann Sebastian Bach je vedno pisal v baročnem slogu, tudi ko je večina skladateljev pisala v novem slogu, imenovanem klasicizem.

V: Kako Johanna Sebastiana Bacha obravnavajo danes?


O: Johann Sebastian Bach velja poleg Mozarta in Beethovna za enega največjih skladateljev, ki so kdajkoli živeli.

V: Kje je Johann Sebastian Bach napisal večino svoje komorne in orkestralne glasbe?


O: Johann Sebastian Bach je večino svoje komorne in orkestralne glasbe napisal med delom na plemiških dvorih.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3