Orkester: definicija, vrste (simfonični, komorni), sestava in zgodovina

Orkester vodi dirigent. Ta pomaga igralcem, da igrajo skupaj, da dosežejo pravo ravnovesje, tako da se vse jasno sliši, in spodbuja orkester, da igra z enakim občutkom. Nekateri manjši komorni orkestri lahko igrajo brez dirigenta. To je bilo običajno do 19. stoletja, ko so orkestri postali zelo veliki in so potrebovali dirigenta, ki je sprejemal odločitve in stal spredaj, tako da so ga vsi igralci lahko videli.

Inštrumenti orkestra so razdeljeni na področja: godala, pihala, pihala in tolkala. Vsako področje (skupina instrumentov) ima igralca, ki je "šef". Vodje bodo sprejemali odločitve o sedežni ureditvi in tehničnih načinih igranja glasbe: vodja godalnega oddelka bo na primer poskrbel, da bodo vsi igralci premikali loke navzgor in navzdol v isti smeri. Violine se delijo na prvo in drugo violino. Prve violine imajo navadno melodijo, medtem ko so druge violine večinoma del spremljave. Vodja prve violine je vodja (ali koncertni mojster) orkestra. V profesionalnem orkestru je to najbolje plačani član orkestra.

Družina nizov

Največji del so godala, čeprav je le pet vrst instrumentov: violina, viola, violončelo, kontrabas in harfa. To pa zato, ker igrajo večino časa in običajno tvorijo osnovo glasbe. Če ne igrajo melodije, jo verjetno spremljajo. Prva in druga violina igrata različne note: prva violina ima običajno melodijo. Godalci sedijo na sprednjem delu odra v obliki viharja pred dirigentom. Prve violine so na dirigentovi levi, nato sledijo druge violine, nato viole in nato violončela. Za violončeli so kontrabasi. Nekateri dirigenti imajo raje druge violine na svoji desni, violončela pa med prvimi violinami in violami (glej sliko orkestra Dohnanyi).

Družina lesnih pihal

Pihala sedijo v eni ali dveh vrstah (odvisno od velikosti orkestra) za godali. Obstaja pet glavnih pihalnih instrumentov: flavta, oboa, klarinet, saksofon in fagot. Vsak od teh instrumentov je na voljo tudi v različnih različicah:

Flavta ima manjšo različico, imenovano pikolo, ki igra oktavo višje. To je najvišji instrument v orkestru. Občasno obstaja tudi altovska flavta, ki je daljša in igra za kvinto (pol oktave) nižje kot flavta. Večina lesenih pihalnih instrumentov potrebuje jeziček, vendar flavta nima jezička.

Fagot ima tudi večjo različico: kontrafagot ali dvojni fagot, ki zveni oktavo nižje. Je eden najnižjih instrumentov v orkestru.

Klarinet ima tudi večjo različico - basovski klarinet. Dosega enako globino kot fagot. Običajno je v sodobnem orkestru le en. Obstaja tudi altovski klarinet, a ker igra isto vlogo kot altovski saksofon, običajno velja za nepotreben instrument.

Formalni orkester je vedno sestavljen iz dveh od štirih glavnih instrumentov. Variante instrumentov se uporabljajo, kadar to zahteva skladba. V novejših skladbah, napisanih po letu 1850, je običajno več instrumentov.

Včasih se igralec podvoji pri teh dodatnih instrumentih, na primer: eden od flavtistov lahko v isti skladbi igra tudi pikolo. To je odvisno od glasbenega dela. Seveda igralec ne more hkrati igrati flavte in pikolo. Če pa oba instrumenta igrata hkrati, bo potreben dodaten igralec za pikolo.

Družina Brass

Pihalni orkester ima štiri sekcije: trobento, trobento, rog in tubo. Nekatere od njih so na voljo v več velikostih. Več o tem je razloženo v članku o transpoziciji instrumentov. Trobenta ima lahko več nekoliko različnih velikosti. Najnižja vrsta je basovska trobenta. Trobenta je lahko altovska, tenorska, basovska ali kontrabasovska trobenta. Trobenta se je tako kot drugi pihalni inštrumenti skozi leta spreminjala. Sodobni rogovi imajo vsaj tri ventile in so navadno v barvi F. Pogosto stojijo na drugem mestu kot druge pihalne godbe. Tuba je na voljo v različnih velikostih in igralec ali dirigent se mora odločiti, katero bo uporabil za skladbo, ki jo igra. Obstajajo velike tube, ki se imenujejo kontrabas. Pogosto srečamo tudi majhne tube, ki se imenujejo evfonij ali baritonski rog.

Družina tolkal

V sekciji tolkal je največ različnih instrumentov. Timpani (ali "bobni") so lahko uglašeni na določene note. So najpogostejše tolkalo. Skladatelji, kot sta Haydn in Mozart, so jih skoraj vedno uporabljali, tudi v svojih majhnih orkestrih. To je najpogosteje uporabljeno tolkalo in se uporablja v skoraj vseh skladbah.

Preostali del tolkal lahko vključuje uglašena tolkala, kot je ksilofon. Nenastavljena tolkala so lahko druge vrste bobnov, kot so basovski boben, boben in številni drugi: preprosto je našteti najpogostejše. Glavni izvajalec tolkal se mora odločiti, kateri igralec bo igral na katero(-a) glasbilo(-a). Bobnarji morajo dobro sodelovati kot ekipa, da lahko pokrijejo vse dele.

Težko bi rekli, kdaj je bil orkester izumljen, saj instrumenti skupaj igrajo že več stoletij. Če rečemo, da je orkester skupina godal, v kateri več igralcev igra isto vlogo in da lahko igrajo tudi pihala (tj. lesena in pihala) ali tolkala, potem je 17. stoletje čas, ko so se začeli orkestri. Leta 1626 je imel kralj Ludvik XIII. v Parizu orkester s 24 violinami (imenovan "24 Violons du Roi"). Kasneje v tem stoletju je angleški kralj Karel II. želel biti podoben francoskemu kralju, zato je tudi on imel godalni orkester. Postopoma so se dodajala še druga glasbila. V tem času je običajno nekdo igral na čembalo (del continuo). Pogosto je bil to skladatelj sam, ki je v pomembnih trenutkih, kot sta začetek in konec skladbe, dirigiral s klaviature.

Klarineti so se v orkestru pojavili konec 18. stoletja, trobila pa v začetku 19. stoletja. Vendar so bili orkestri še vedno precej majhni. Saksofon je bil izumljen sredi 19. stoletja, a čeprav so ga začeli uporabljati v orkestrih, je kmalu postal instrument, ki so ga uporabljali pihalni orkestri in pozneje jazzovski bendi. Operni skladatelj Richard Wagner je orkester precej povečal, ker je nenehno zahteval dodatne instrumente. V operi Lohengrin je zahteval bas klarinet, za cikel štirih oper, imenovan Nibelunški prstan, pa je zahteval natančno določeno število igralcev: V tem primeru je bilo potrebno, da je zahteval 16 prvih violin, 16 drugih violin, 12 viol, 12 violončel, 8 kontrabasov, 3 flavte in pikolo, 3 oboe in cor anglais, 3 klarinete in bas klarinet, 3 fagote, 3 trobente in bas trobento, 3 tenor trobente in kontrabas trobento, 8 rogov, od katerih so 4 igrali posebej oblikovano tubo, bas tubo, tolkala in 6 harf.

Vse skladbe, ki so bile napisane pozneje, niso potrebovale tako velikega orkestra, vendar so koncertne dvorane postale večje in skladatelji so se navadili na večjo raznolikost zvokov. Poznejši skladatelji so včasih dodali tudi različne nenavadne instrumente: pihalni stroj, brusni papir, steklenice, pisalni stroj, nakovalo, železne verige, kukavico, piščal Swannee itd. Nobeno od teh glasbil ni običajno orkestrsko glasbilo. Včasih je v tolkalnem delu uporabljen klavir, na primer Igor Stravinski ga je uporabil v Petručki. Včasih se uporabljajo tudi glasovi.

Danes lahko orkestre običajno slišimo v koncertnih dvoranah. Igrajo tudi v opernih hišah, kjer se igrajo opera in balet, ali na velikih stadionih, kjer se odvijajo veliki koncerti na prostem. Orkestri lahko snemajo v studiih za izdelavo zgoščenk ali snemanje glasbe za filme. Številne med njimi lahko enostavno in poceni slišite vsako poletje v Londonu na festivalu BBC Proms.

Med največjimi orkestri danes so: Newyorški filharmonični orkester, Bostonski simfonični orkester, Čikaški simfonični orkester, Clevelandski orkester, Losangeleški filharmonični orkester, Londonski simfonični orkester, Londonski filharmonični orkester, Simfonični orkester BBC, Kraljevi orkester Concertgebouw, Dunajski filharmonični orkester, Berlinski filharmonični orkester, Leipziški orkester Gewandhaus, Simfonični orkester iz Singapura, Filharmonični orkester iz Sankt Peterburga, Izraelski filharmonični orkester in Simfonični orkester NHK (Tokio). Operne hiše imajo običajno svoj orkester, npr. orkestri Metropolitanske opere, La Scale ali Kraljeve opere.

V številnih državah imajo šoloobvezni otroci, ki dobro igrajo instrumente, možnost igranja v mladinskih orkestrih na svojem območju. V Veliki Britaniji so nekateri najboljši izbrani za igranje v Nacionalnem mladinskem orkestru Velike Britanije. Drugi svetovno znani mladinski orkestri so Orquesta Sinfónica Simón Bolívar, Mladinski orkester Gustava Mahlerja, Mladinski orkester Evropske unije in West-Eastern Divan Orchestra.