Londonski simfonični orkester (LSO) – zgodovina, dirigenti in ključna dejstva

Londonski simfonični orkester (LSO) je eden najslavnejših orkestrov na svetu. Sedež ima v londonskem centru Barbican, vendar pogosto gostuje v različnih državah in ima široko mednarodno prepoznavnost. Orkester izvaja koncertni repertoar od klasičnih mojstrovin do sodobnih del, sodeluje z vodilnimi solisti in dirigenti ter snema glasbo za plošče in film.

Zgodovina

LSO je začel delovati leta 1904. Večina igralcev je bila članov orkestra Queen's Hall Henryja Wooda. Ta orkester so zapustili, ko je Henry Wood uvedel pravilo, da na vaje in koncerte ne smejo pošiljati namestnikov. LSO je bil ustanovljen kot samoupravna organizacija, kar pomeni, da so imeli glasbeniki velik vpliv pri odločitvah o programu, izbiri članov in pogojih dela. Ta model je vplival na kulturo orkestra in njegovo dolgotrajno zavezanost kolektivnemu pristopu.

Prvi koncert LSO je bil 9. junija 1904; dirigiral je Hans Richter. V zgodnjih letih so orkester vodili nekateri od takrat najbolj cenjenih dirigentov in snovalcev glasbene politike v Veliki Britaniji. Orkester je skozi čas spreminjal umetniško vodstvo in gostil številne ugledne dirigente, kar je prispevalo k njegovemu rasti in prepoznavnosti.

Dirigenti in vodilna mesta

V zgodovini LSO so nastopali oziroma delovali številni pomembni dirigenti. Med njimi so omenjeni Hans Richter in Edward Elgar, ki sta zaznamovala prve desetletja orkestra. V novejšem času je bila pozornost svetovne javnosti namenjena imenovanju Valerija Gergijeva, ki je bil formalno imenovan za glavni dirigent leta 2007; to obdobje je bilo predmet velikega zanimanja in tudi razprav. Kasneje je orkester sodeloval z drugimi vodilnimi maestri in vodenje je prevzel Sir Simon Rattle (od 2017), ki je med sodobnimi dirigenti pomembno vplival na profil LSO in njegov repertoar.

Častni dirigent je bil André Previn, kar je dodatno dvignilo ugled orkestra. Leta 2006 sta bila Daniel Harding skupaj z Michaelom Tilsonom Thomasom imenovana za glavna gostujoča dirigenta, Richard Hickox je bil pridruženi gostujoči dirigent, vodja orkestra pa je Gordan Nikolitch. Orkester redno sodeluje tudi s številnimi drugimi gostujočimi dirigenti in solisti, kar omogoča raznolikost izvajalskih slogov in projektov.

Turneje, prelomnice in anekdote

LSO je bil prvi britanski orkester, ki je leta 1906 gostoval v tujini, ko je odšel v Pariz. Orkester je od začetka veliko koncertiral v tujini in postal ena vodilnih britanskih kulturnih ambasad.

Leta 1912 so bili vsi igralci LSO tik pred smrtjo, saj so morali na koncert v New York odpotovati z ladjo RMSTitanic. Na srečo so morali v zadnjem trenutku spremeniti rezervacijo. Tega leta so res gostovali v ZDA in Kanadi in bili prvi britanski orkester, ki mu je to uspelo — dogodek je postal del glasbene folklore orkestra in pogosto izpostavljen v pripovedih o zgodovinskih naključjih.

Zbor, članstvo in enakopravnost

Leta 1966 je bil ustanovljen Londonski simfonični zbor (LSC), ki se je pridružil LSO pri izvedbah velikih del za orkester in zbor. Ta zbor je pomembno razširil možnost izvajanja orkestra pri velikih zborskih in oratorijskih delih.

V preteklosti LSO dolga leta ženskam ni dovolil članstva, saj so takrat prevladovala prepričanja, da to vpliva na zvok ali disciplino orkestra. To je bil del širših družbenih norm tistega časa; v nadaljnjih desetletjih je orkester odpravil te omejitve in postal bolj raznolik ter vključeval glasbenice v vseh sekcijah.

Snemanje, film in izobraževanje

LSO je svoj prvi gramofonski posnetek posnel leta 1920. Od takrat so posneli veliko posnetkov za različne založbe in sodelovali pri številnih znanih filmskih glasbah, koncertnih izdajah in opustih. Njihova diskografija vključuje tako kanonske orkestralne cikle kot tudi sodobna dela in zvočne zapise za film ter televizijo.

Poleg koncertne in snemalne dejavnosti LSO veliko vlaga v izobraževalne in skupnostne programe, delavnice za mlade, projekte za širšo javnost in programe za otroke. LSO St Luke's (prostor za vaje in izobraževanje) ter raznolike pobude za izobraževanje in vključenost so postale pomemben del delovanja orkestra.

Ključna dejstva

• Ustanovitev: 1904.
• Glavno koncertno prizorišče: Barbican Centre (stalni sedež), objavljen v zgodovinskem nastopu po več selitvah v 20. stoletju.
• Prvi koncert: 9. junija 1904 (dirigent: Hans Richter).
• Prve tuje gostovanje: 1906 v Parizu.
• Prva gramofonska snemanja: 1920 (prvi posnetki).
• Londonski simfonični zbor (LSC) ustanovljen: 1966.
• Orkester je bil in ostaja samoupraven model organizacije, kar je oblikovalo njegovo kulturo in odločevalske procese.

LSO še naprej deluje kot ena od vodilnih simfoničnih zasedb na svetu: intenzivno koncertira, snema, sodeluje z največjimi sodobnimi ustvarjalci in si prizadeva za dostopnost klasične glasbe širšim javnostim skozi izobraževalne in skupnostne programe.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Londonski simfonični orkester?

V: Kdaj je začel delovati LSO?

V: Kdo je bil prvi dirigent LSO?

V: Kdo so nekateri pomembni dirigenti, ki so sodelovali z LSO?

V: Kako so se skoraj vsi člani orkestra izognili smrti na krovu Titanika?

V: Kdaj je bilo ženskam dovoljeno, da se pridružijo kot članice?

V: Kateri je bil zgodnji dosežek LSO?

Išči po črki