Orquesta Sinfónica de Madrid – madridski simfonični orkester: zgodovina

Simfonični orkester iz Madrida (špansko Orquesta Sinfónica de Madrid) je glavni mestni simfonični orkester iz Madrida, glavnega mesta Španije. Orkester je bil ustanovljen leta 1903 in je v več kot sto letih delovanja postal ena ključnih institucij španske glasbene scene.

Zgodovina in vodstva

Prvi javni koncert je orkester pod vodstvom dirigenta Alonsa Cordelása izvedel 7. februarja 1904 v gledališču Teatro Real. Leta 1905 je za glavnega dirigenta postal Enrique Fernández Arbós, ki je z orkestrom sodeloval več kot trideset let in močno vplival na njegovo obliko, repertoar ter strokovno raven. Po Arbósovi smrti junija 1939 je orkester preživel težka obdobja, povezana z špansko državljansko vojno in političnimi spremembami v državi; številni glasbeniki so bili prisiljeni v izgnanstvo ali so zapustili orkester zaradi vzpona diktatorja generala Francisca Franca.

V naslednjih desetletjih so orkester vodili različni dirigenti in glasbeni vodje, ki so prispevali k širjenju repertoarja in profesionalizaciji ansambla. Med gosti in sodelavci so bili pomembna imena svetovne glasbe, kot sta Igor Stravinski in Richard Strauss, ki so orkestru pomagali postaviti pomembne interpretativne mejnike. Med slovenskimi in mednarodnimi glasbenimi priznanji orkester izstopa po rednih gostovanjih, turnejah in posnetkih.

Repertoar, premiere in pomen za špansko glasbo

Orkester je skozi zgodovino močno podpiral špansko glasbo ter sodobne skladatelje iz Španije in drugih evropskih držav. Poleg tradicionalnega simfoničnega repertoarja je imel pomembno vlogo pri izvedbah in popularizaciji španskih del; med bolj znanimi izvedbami so bile tudi velike romantične in modernistične skladbe, ki so bile v Španiji postavljene na oder prvič. Med deli, s katerimi je orkester pridobil sloves, omenjamo na primer Fallove Noči na španskih vrtovih (1916) in izvedbe skladb, kot je drugi violinski koncert Prokofjeva (1935).

Vloga v gledališču, zarzuela in vpliv RTVE

Orkester je dolgo časa tesno sodeloval z opernimi in gledališkimi hišami v Madridu. Od leta 1958 je pogosto spremljal izvajanje komičnih španskih oper, znanih kot zarzuelas, kar je utrdilo njegovo vlogo kot vsestranskega ansambla, sposobnega prehajati med opernim in simfoničnim repertoarjem. V 1965 je ustanovitev novega državnega orkestra Orquesta Sinfónica de RTVE prinesla dodatno konkurenco in spremenila razmerja na glasbeni sceni, saj je orkester moral prilagajati svojo dejavnost in poiskati nove priložnosti za nastope.

V sedemdesetih letih so orkester zaznamovale obsežne snemalne dejavnosti, predvsem zarzuel in španskih oper; ti posnetki so dokumentirali kakovost izvajanja in prispevali k arhivu španske glasbe, čeprav je zaradi teh obveznosti v določenih obdobjih zmanjkalo časa za lastne orkestrske cikle koncertov.

Prostori, selitve in izobraževalne dejavnosti

Po Francovi smrti je orkester postal uradni orkester Teatra de la Zarzuela, hkrati pa je izkoriščal priložnosti, ki jih je prinesla gradnja novih koncertnih prostorov. Z odprtjem nove koncertne dvorane Auditorio Nacional de Música so se razširile možnosti za simfonične koncerte in sodelovanja z drugimi kulturnimi institucijami. Leta 1997 je orkester začasno preselil svoje sedeže in nastope v Teatro Real, kar je omogočilo širše publiko in nove produkcije. V zadnjih desetletjih je orkester razvijal tudi izobraževalne programe, namenjene otrokom in mladim: s temi programi spodbuja zgodnje poslušanje klasične glasbe ter vključevanje v glasbeno izobraževanje in igranje instrumentov.

Turneje, posnetki in mednarodni vpliv

Orkester je redno nastopal doma in v tujini, z gostovanji po Španiji, Portugalski in Latinski Ameriki ter drugod. Njegovi posnetki iz različnih obdobij služijo kot pomemben arhiv za študij španske glasbene tradicije in izvajalskih praks. Kljub spremembam v zasedbi in organizaciji je orkester ohranil vlogo pomembnega kulturnega ambasadorja Madrida in Španije.

Znana imena med dirigenti in sodelavci

V bogatem seznamu sodelavcev in gostujočih dirigentov so poleg že omenjenih imen tudi številni domači in tuji umetniki, ki so orkestru dali osebno pečat. Med njimi je tudi Jesús López Cobos, ki je bil med prepoznavnimi vodji orkestra v sodobnejšem obdobju in s katerim so povezana pomembna koncertna in snemalna obdobja.

Orquesta Sinfónica de Madrid danes ostaja ena od vodilnih institucij španske glasbene scene: kljub zgodovinskim izzivom in tekmovanju s drugimi ansambli še naprej razvija svoj repertoar, izvaja izobraževalne programe in predstavlja špansko glasbo tako doma kot v svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je madridski simfonični orkester?

V: Kdo je bil prvi dirigent orkestra?

V: Kako dolgo je bil Enrique Fernández Arbós zaposlen v orkestru?

V: Katere znane skladbe je ta orkester prvič izvedel?

V: Kaj se je zgodilo med špansko državljansko vojno, da so koncerti težko potekali?

V: Kaj so storili leta 1965, ko so ustanovili nov orkester Orquesta Sinfónica de RTVE?

V: Kako je njihov izobraževalni načrt pomagal majhnim otrokom poslušati glasbo in jih spodbudil k igranju instrumentov?

Išči po črki