Madrid

Zgodovina

V zgodovini Španije so v njej živeli različni ljudje. Feničani so prišli leta 1100 pred našim štetjem, sledili so jim Kartažani, Rimljani, Vandali, Vizigoti in Mavri. Španija je postala združena država šele leta 1492, ko so oblast prevzeli katoliški monarhi. Judje in Mavri, ki so tam dolga leta srečno živeli, so bili pregnani. Španija je zelo obogatela, saj je osvojila številne čezmorske države, zlasti v Srednji in Južni Ameriki. Vendar je Španija sodelovala v številnih vojnah in izgubila veliko svojega bogastva. Leta 1936, ko je potekala državljanska vojna, je bila zelo revna. General Franco je postal strog diktator vse do leta 1975, ko se je Juan Carlos I. vrnil v Španijo in postal kralj. Zdaj je v Španiji demokratična vlada.

V prazgodovini so na območju današnjega Madrida živeli ljudje. Rimljani so tam živeli več stoletij. Začetki današnjega mesta segajo v 9. stoletje, ko je Mohamed I. dal zgraditi majhno palačo na mestu, kjer danes stoji Palacio Real. Mavri so leta 865 v Madridu zgradili močne utrdbe in okoli mesta postavili obzidje. To obzidje je stalo do leta 1476, ko so ga porušili. Leta 1561 je Felipe I. preselil kraljevi dvor iz Toleda v Madrid. Madrid je postal prestolnica zelo velikega cesarstva. V naslednjih letih in desetletjih so zgradili trg Plaza Mayor ter številne velike stavbe in spomenike, od katerih jih veliko stoji še danes.

Ko sta Ferdinand II. Aragonski in kraljica Izabela Kastiljska prišla v Madrid, je bila Španija zelo bogata država. 16. in 17. stoletje sta danes znana kot "zlato stoletje". Njun vnuk je bil slavni Karel I. Španski (znan tudi kot Karel V., cesar Svetega rimskega cesarstva). Njegov dvor je bil najraje v Sevilli. Njegov sin Filip II. (1527-1598) je leta 1561 dvor preselil v Madrid.

Konec 19. stoletja je prišlo do upora, znanega kot Prva španska republika. Kasneje je bila monarhija obnovljena, nato pa je sledila druga španska republika, ki ji je sledila španska državljanska vojna. Druga španska republika se je začela 14. aprila 1931, praznovali pa so jo na trgu La puerta del Sol, ki je v središču mesta. Madrid je v tej vojni zelo trpel. Bombardirala so ga letala.

V času diktature Francisca Franca, zlasti v šestdesetih letih 20. stoletja, se je južni Madrid zelo industrializiral, zato se je veliko ljudi s podeželja preselilo v Madrid, zlasti na jugovzhodni del mesta.

Po smrti generala Franca in ponovni vzpostavitvi demokracije je Madrid postal uspešnejši. V osemdesetih in devetdesetih letih je bilo zgrajenih veliko novih stavb.

Madrid so večkrat napadli teroristi. Med njimi sta bombni napad na restavracijo leta 1985, v katerem je umrlo 18 ljudi, in bombni napad na vlake leta 2004, v katerem je umrlo več kot 190 ljudi.

Geografija

Madrid ima vroče poletno sredozemsko podnebje (Csa po Koeppenovi podnebni klasifikaciji). Največ dežja pade jeseni in spomladi. Zime so zaradi visoke lege hladne, občasno pa zapade tudi sneg. Poletja so vroča in suha. Julija je temperatura pogosto višja od 30 °C, pogosto pa doseže tudi 40 °C (104 °F). Ponoči je precej hladneje. Zato ljudje popoldne, ko je vroče, spijo (siesta). Pozno popoldne spet pridejo ven in pogosto večerjajo pozno zvečer.

Stavbe v Madridu

Španska kraljeva palača je v Madridu. Je ena največjih palač v Zahodni Evropi. Vendar kralj in njegova družina v njej ne živijo več; živijo v manjši palači, kraljevo palačo pa uporabljajo le za pomembne dogodke, kot so srečanja z drugimi kralji in druge uradne slovesnosti. V kraljevi palači se lahko seznanite z zgodovino španske monarhije.

Druge znane stavbe so: Prado, tempelj Debod, stadion Santiago Bernabeú in poslovna cona Cuatro Torres.

Umetniške galerije

V Madridu je veliko velikih in pomembnih umetnostnih muzejev. Najbolj znani so muzej Prado, Muzej kraljice Sofije in muzej Thyssen-Bornemisza. V njih so na ogled slike, kipi in druga umetniška dela nekaterih najbolj znanih umetnikov na svetu.

Ti muzeji hranijo številna znana, pomembna in dragocena umetniška dela. V muzeju kraljice Sofije je na primer znamenita slika Pabla Picassa z naslovom Guernica. Picasso je to sliko naslikal, da bi pokazal, kako žalosten in jezen je bil, ko so nemški nacisti leta 1937 uničili mesto Guernica v Španiji. Picasso je dejal, da se slika ne sme vrniti v Španijo, dokler ta ne bo spet postala demokratična država. Ko se je to zgodilo, so zgradili muzej kraljice Sofije, da bi jo imeli kam shraniti.

Druge znamenitosti

V Madridu si lahko ogledate še veliko drugih znamenitosti. Veliko ljudi si ogleda trg Plaza Mayor, ki je bil nekoč tržnica. Druga znana tržnica je bila Plaza de la Villa. Na ulici Gran Via je veliko trgovin. Nogometni navijači Real Madrida praznujejo na trgu Plaza de Cibeles. Dve znameniti vratnici, ki si ju je treba ogledati, sta Puerta del Sol in Puerta de Alcalá. Novejša znamenitost je katedrala Almudena.

V Madridu je nekaj čudovitih parkov. Najbolj znan je park Retiro. V tem parku se nahaja palača Cristal.

Trg Plaza de Toros obiskujejo številni turisti. Tam potekajo bikoborbe.