Madrid — glavno mesto Španije: zgodovina, kultura in znamenitosti
Madrid (izgovorjava: "mah-DRID" ali /məˈdrɪd/) je glavno in največje mesto Španije. Leži sredi države, v skupnosti Madrid, ki poleg mesta vključuje tudi številna manjša mesta in vasi. V celotni skupnosti živi približno 7 milijonov ljudi, več kot 3 milijone pa v samem mestu. Madrid je največje špansko mesto in s približno 655 m nadmorske višine eno višje ležečih glavnih mest v evropske regiji. Ker je Madrid prestolnica, v njem prebiva monarh in v njem se sestaja vlada. Madrid je tudi finančno središče Španije in sedež številnih velikih podjetij. Ima štiri pomembna nogometna moštva: Real Madrid, Atlético Madrid, Getafe in Rayo Vallecano. Ljudje, ki živijo v Madridu, se običajno imenujejo madrileños.
Geografija in podnebje
Madrid leži v osrednjem delu Iberskega polotoka na ravnini reke Manzanares. Zaradi višine mesto ima zmerno kontinentalno podnebje: poletja so pogosto vroča in suha, pozimi pa so lahko hladna noči z občasnim mrazom in meglo. Velike zelene površine in parki, kot je znani Parque del Retiro, dajejo mestu prijetno urbano razporeditev in priložnosti za rekreacijo.
Zgodovina
Na območju, kjer danes stoji Madrid, so že v antičnih časih živeli ljudje. Od 2. stoletja so to območje obiskovali in uporabljali različni narodi, vključno z Rimljani. Po letu 711 so ga zasedli Mavri, ki so okoli 9. stoletja ustanovili naselbino znano kot Mayrit. Leta 1083 so (rekonkvista in spreminjajoči se viri) območje ponovno osvojili krščanski vladarji, kasneje pa so se v 16. stoletju dogodki pospešili.
Do sredine 16. stoletja je Madrid postal prestolnica velikega imperija, ko je dvor na to mesto preselil kralj Filip II. Španski imperij so sprva vodili monarhi iz rodbine Habsburžanov, pozneje pa iz rodbine Burbonov. V 20. stoletju je država doživela velike pretrese: po španski državljanski vojni je prišla diktatura, ki je trajala do smrti Francisca Franca in sprejetja nove ustave v sedemdesetih letih. Po koncu diktature je Španija postala demokratična država, kar je zaznamovalo tudi razvoj in modernizacijo Madrida.
Kultura, muzeji in znamenitosti
Madrid je mesto z bogatim kulturnim življenjem. Čeprav je sodobno, so na sprehodih po ulicah in velikih mestnih trgih še vedno opazni zgodovinski sloji. Tu so čudoviti parki, znamenite stavbe, umetniške galerije in koncertne dvorane. Med najpomembnejšimi kulturnimi institucijami so muzeji:
- Muzej Prado – ena najpomembnejših evropskih zbirk starih mojstrov.
- Muzej Reina Sofía – moderna in sodobna umetnost, vključno z Guernico Pabla Picassa.
- Muzej Thyssen-Bornemisza – raznovrstna zasebna zbirka od klasične do moderne umetnosti.
Med najbolj znanimi turističnimi točkami so Palacio Real (Kraljevski dvorec), Plaza Mayor, Puerta del Sol, avenija Gran Vía in park El Retiro. Madrid je znan tudi po trgih, kot je Mercado de San Miguel, živi glasbeni sceni, gledališčih in fesitvalih — med največjimi lokalnimi prazniki je praznovanje svetnika mesta, San Isidro.
Gospodarstvo in promet
Madrid je moderno gospodarsko središče: finančne ustanove, industrija in storitvene dejavnosti so skoncentrirane v mestnem območju. Mesto ima dobro razvito infrastrukturo — mednarodno letališče Adolfo Suárez Madrid–Barajas povezuje Madrid z vsemi celinami, obsežen metro in železniški sistem pa omogočata hitro povezavo z drugimi španskimi mesti. Zaradi osrednje lege v državi ima Madrid tudi pomembno vlogo v logistiki in javni upravi.
Šport in prosti čas
Nogomet igra v Madridu osrednjo vlogo v mestnem vsakdanu. Poleg Real Madrida in Atlético Madrid igrajo v mestu še Getafe in Rayo Vallecano. Športni dogodki, derbiji in evropske tekmovanja privabljajo množice navijačev. Poleg nogometa Madrid ponuja tudi številne možnosti za rekreacijo — poti za tek, kolesarjenje, plesne in kulturne delavnice ter javne prireditve v parkih.
Kuhinja in lokalne specialitete
Madridska kulinarika združuje tradicionalne španske okuse in lokalne specialitete. Med tipičnimi jedmi je cocido madrileño (bogata enolončnica), churros con chocolate za zajtrk ali prigrizek, pa tudi raznovrstne tapas in tržnice s svežimi sestavinami. Nočno življenje in tapas bari so pomemben del mestne kulture.
Praktični nasveti za obiskovalce
- Najboljši čas za obisk je pomlad ali jesen, ko je vreme prijetno in ni skrajne vročine.
- Javni prevoz (metro, avtobusi in vlak) je učinkovit; za krajše razdalje je hoja pogosto najhitrejša pot do zanimivosti v centru.
- Pri obisku muzejev preverite urnike in morebitne brezplačne vstopnine na določene dni ali ure.
Madrid predstavlja zanimivo mešanico zgodovine, kulture, sodobnega življenja in gostoljubnosti — zato je privlačna destinacija tako za obiskovalce kot za prebivalce, ki uživajo v nenehnem gibanju mesta.
Plaza de Colón
Zgodovina
V zgodovini Španije so v njej živeli različni ljudje. Feničani so prišli leta 1100 pred našim štetjem, sledili so jim Kartažani, Rimljani, Vandali, Vizigoti in Mavri. Španija je postala združena država šele leta 1492, ko so oblast prevzeli katoliški monarhi. Judje in Mavri, ki so tam dolga leta srečno živeli, so bili pregnani. Španija je zelo obogatela, saj je osvojila številne čezmorske države, zlasti v Srednji in Južni Ameriki. Vendar je Španija sodelovala v številnih vojnah in izgubila veliko svojega bogastva. Leta 1936, ko je potekala državljanska vojna, je bila zelo revna. General Franco je postal strog diktator vse do leta 1975, ko se je Juan Carlos I. vrnil v Španijo in postal kralj. Zdaj je v Španiji demokratična vlada.
V prazgodovini so na območju današnjega Madrida živeli ljudje. Rimljani so tam živeli več stoletij. Začetki današnjega mesta segajo v 9. stoletje, ko je Mohamed I. dal zgraditi majhno palačo na mestu, kjer danes stoji Palacio Real. Mavri so leta 865 v Madridu zgradili močne utrdbe in okoli mesta postavili obzidje. To obzidje je stalo do leta 1476, ko so ga porušili. Leta 1561 je Felipe I. preselil kraljevi dvor iz Toleda v Madrid. Madrid je postal prestolnica zelo velikega cesarstva. V naslednjih letih in desetletjih so zgradili trg Plaza Mayor ter številne velike stavbe in spomenike, od katerih jih veliko stoji še danes.
Ko sta Ferdinand II. Aragonski in kraljica Izabela Kastiljska prišla v Madrid, je bila Španija zelo bogata država. 16. in 17. stoletje sta danes znana kot "zlato stoletje". Njun vnuk je bil slavni Karel I. Španski (znan tudi kot Karel V., cesar Svetega rimskega cesarstva). Njegov dvor je bil najraje v Sevilli. Njegov sin Filip II. (1527-1598) je leta 1561 dvor preselil v Madrid.
Konec 19. stoletja je prišlo do upora, znanega kot Prva španska republika. Kasneje je bila monarhija obnovljena, nato pa je sledila druga španska republika, ki ji je sledila španska državljanska vojna. Druga španska republika se je začela 14. aprila 1931, praznovali pa so jo na trgu La puerta del Sol, ki je v središču mesta. Madrid je v tej vojni zelo trpel. Bombardirala so ga letala.
V času diktature Francisca Franca, zlasti v šestdesetih letih 20. stoletja, se je južni Madrid zelo industrializiral, zato se je veliko ljudi s podeželja preselilo v Madrid, zlasti na jugovzhodni del mesta.
Po smrti generala Franca in ponovni vzpostavitvi demokracije je Madrid postal uspešnejši. V osemdesetih in devetdesetih letih je bilo zgrajenih veliko novih stavb.
Madrid so večkrat napadli teroristi. Med njimi sta bombni napad na restavracijo leta 1985, v katerem je umrlo 18 ljudi, in bombni napad na vlake leta 2004, v katerem je umrlo več kot 190 ljudi.
Puerta de Alcalá
Geografija
Madrid ima vroče poletno sredozemsko podnebje (Csa po Koeppenovi podnebni klasifikaciji). Največ dežja pade jeseni in spomladi. Zime so zaradi visoke lege hladne, občasno pa zapade tudi sneg. Poletja so vroča in suha. Julija je temperatura pogosto višja od 30 °C, pogosto pa doseže tudi 40 °C (104 °F). Ponoči je precej hladneje. Zato ljudje popoldne, ko je vroče, spijo (siesta). Pozno popoldne spet pridejo ven in pogosto večerjajo pozno zvečer.
Stavbe v Madridu
Španska kraljeva palača je v Madridu. Je ena največjih palač v Zahodni Evropi. Vendar kralj in njegova družina v njej ne živijo več; živijo v manjši palači, kraljevo palačo pa uporabljajo le za pomembne dogodke, kot so srečanja z drugimi kralji in druge uradne slovesnosti. V kraljevi palači se lahko seznanite z zgodovino španske monarhije.
Druge znane stavbe so: Prado, tempelj Debod, stadion Santiago Bernabeú in poslovna cona Cuatro Torres.
Kraljeva palača v Madridu
Umetniške galerije
V Madridu je veliko velikih in pomembnih umetnostnih muzejev. Najbolj znani so muzej Prado, Muzej kraljice Sofije in muzej Thyssen-Bornemisza. V njih so na ogled slike, kipi in druga umetniška dela nekaterih najbolj znanih umetnikov na svetu.
Ti muzeji hranijo številna znana, pomembna in dragocena umetniška dela. V muzeju kraljice Sofije je na primer znamenita slika Pabla Picassa z naslovom Guernica. Picasso je to sliko naslikal, da bi pokazal, kako žalosten in jezen je bil, ko so nemški nacisti leta 1937 uničili mesto Guernica v Španiji. Picasso je dejal, da se slika ne sme vrniti v Španijo, dokler ta ne bo spet postala demokratična država. Ko se je to zgodilo, so zgradili muzej kraljice Sofije, da bi jo imeli kam shraniti.
Druge znamenitosti
V Madridu si lahko ogledate še veliko drugih znamenitosti. Veliko ljudi si ogleda trg Plaza Mayor, ki je bil nekoč tržnica. Druga znana tržnica je bila Plaza de la Villa. Na ulici Gran Via je veliko trgovin. Nogometni navijači Real Madrida praznujejo na trgu Plaza de Cibeles. Dve znameniti vratnici, ki si ju je treba ogledati, sta Puerta del Sol in Puerta de Alcalá. Novejša znamenitost je katedrala Almudena.
V Madridu je nekaj čudovitih parkov. Najbolj znan je park Retiro. V tem parku se nahaja palača Cristal.
Trg Plaza de Toros obiskujejo številni turisti. Tam potekajo bikoborbe.
Vprašanja in odgovori
V: Koliko prebivalcev ima Madrid?
O: Madridska skupnost ima 7 milijonov prebivalcev, od tega jih več kot 3 milijone živi v samem mestu.
V: Kakšna je nadmorska višina Madrida?
O: Madrid leži na 655 m nadmorske višine, kar pomeni, da je za Andoro la Vella druga najvišje ležeča prestolnica v Evropi.
V: Kdo so madrileños?
O: Madrileños so ljudje, ki živijo v Madridu.
V: Kdaj so Madridu vladali Rimljani?
O: Madridu so od 2. stoletja vladali Rimljani.
V: Kdo je zasedel Madrid po letu 711?
O: Po letu 711 so Madrid zasedli Mavri.
V: Kdaj je Španija postala demokratična država?
O: Španija je postala demokratična sredi sedemdesetih let 20. stoletja, potem ko ji je po španski državljanski vojni vladal diktator.
V: Kaj je mogoče videti in občutiti med sprehodom po madridskih ulicah in trgih?
O: Med sprehodom po madridskih ulicah in trgih lahko vidimo in občutimo njegovo zgodovino prek čudovitih parkov, znamenitih stavb, umetniških galerij in koncertnih dvoran.
