Guernica - Picassova protivojna slika (1937), simbol miru v Madridu

Guernica je svetovno znana slika Pabla Picassa in ena najbolj prepoznavnih protivojnih umetnin 20. stoletja. Predstavlja odziv na bombardiranje španskega mesta Guernica 26. aprila 1937, med špansko državljansko vojno. Picasso je delo ustvaril kot stensko poslikavo za španski paviljon na svetovni razstavi v Parizu; čeprav se včasih napačno imenuje (fresko), je Dejansko gre za veliko oljno sliko na platnu.

Španska republikanska vlada je povabila Picassa, naj naslika veliko kompozicijo, ki bo opozorila svet na trpljenje civilistov. Na sliki so upodobljeni razbitje, goreče stavbe in močan čustveni naboj: ljudje in živali v agoniji, žalost in panika. Delo je kmalu postalo mednarodni simbol proti nasilju in vojnim grozotam ter znak za miru — pritegnilo je ogromno pozornosti javnosti in umetniških krogov, vendar ni neposredno končalo španske državljanske vojne; je pa pomembno prispevalo k mednarodni osveščenosti o trpljenju v Španiji.

Guernica je naslikana v omečeni paleti — pretežno v črnih, belih in sivih tonih — in meri približno 349 × 776 cm (približno 3,49 × 7,76 m). Umetnina je olje na platnu in zaradi svojih dimenzij pogosto imenovana tudi stenska poslikava, saj je bila namenjena stenskemu posebnemu formatu razstave. Danes slika visi v muzeju Museo Reina Sofía v Madridu, kjer je ena ključnih razstavljenih del moderne umetnosti v Španiji.

V motivni sestavi izstopajo simvoli in figure, ki so postale skoraj univerzalne ikone: bik (toliko razlag kot interpretacij daje ta element), konj v krču bolečine, razbita roka suhega vojaka, kričeča mati z mrtvim otrokom, vžgana luč in razbito okno ali ogenj, ki nakazujejo uničenje mesta. Picasso ni dal izčrpne razlage vseh simbolov, zato so različne interpretacije možne in so predmet številnih študij — nekateri kritiki vidijo v biku simbol brutalnosti ali Španije same, konj pa kot simbol trpečega ljudstva.

Po razstavi v Parizu je Guernica potovala po celem svetu in je vse od takrat močan protipobetni znak. Picasso je dolgo vztrajal, da se slika ne vrne v Španijo, dokler tam ne bo demokracije; zato je bila dolgo časa v MoMA v New Yorku, preden je bila vrnjena v Španijo leta 1981. Zaradi svoje velikosti in zgodovinskega pomena zahteva poseben režim hranjenja in obnavljanja, kdaj pa kdaj pa je predmet konzervatorskih posegov, reproduciranja in interpretacij v knjigah, filmih in performansih.

Danes Guernica ostaja univerzalni simbol opomina na grozote vojn in moč umetnosti, da sproži razpravo o politiki, humanitarnih posledicah in pomenu spomina. Mesto Guernica (Gernika) samo praznuje spomin na tragedijo in vsako leto potekajo različni dogodki ter razstave, ki obujajo zgodbo in pomen slike v sodobnem kulturnem in političnem kontekstu.