Pariz — glavno mesto Francije, 'mesto luči': zgodovina, kultura, znamenitosti
Pariz (z vzdevkom "mesto luči") je glavno mesto Francije in največje mesto v Franciji. Njegova površina je 105 kvadratnih kilometrov (41 kvadratnih milj), v njem pa živi približno 2,15 milijona ljudi. Če upoštevamo še predmestja, se število prebivalcev na območju Pariza poveča na 12 milijonov.
Reka Sena teče skozi najstarejši del Pariza in ga deli na dva dela, imenovana levi in desni breg. Obkrožajo ga številni gozdovi.
Pariz je tudi središče francoskega gospodarstva, politike, prometa in kulture. V Parizu je veliko umetnostnih muzejev in zgodovinskih zgradb. Kot prometno središče ima Pariz zelo dober podzemni sistem podzemne železnice (imenovan metro). Ima tudi dve letališči. Metro je bil zgrajen leta 1900, njegova skupna dolžina pa je več kot 200 km.
Zgodovina na kratko
Pariz ima bogato zgodovino, ki sega vsaj v rimsko obdobje, ko je bil znan kot Lutetia. V srednjem veku se je razvil kot trgovsko in versko središče. V 17. in 18. stoletju je postal politično in kulturno središče monarhije, pozneje pa ključna scena dogodkov francoske revolucije. V 19. stoletju je baron Haussmann preoblikoval mesto z širokimi bulvari in javnimi parki, kar je dalo Parizu prepoznavno urbano podobo. V 20. stoletju ga je zaznamovala industrijska rast, dve svetovni vojni ter razvoj umetnosti in intelektualnega življenja. Danes Pariz združuje zgodovinske spomenike z modernimi kulturnimi in gospodarskimi središči.
Znamenitosti in muzeji
Pariz je dom mnogih svetovno znanih znamenitosti, med katerimi so med drugim:
- Eifflov stolp (Tour Eiffel) — simbol mesta in ena najbolj obiskanih turističnih točk na svetu.
- Louvre — največji umetnostni muzej na svetu z bogato zbirko, vključno z Mona Liso.
- Notre-Dame — gotska katedrala na Île de la Cité, znana po svoji arhitekturi in zgodovini (po požaru 2019 potekajo dela sanacije).
- Arc de Triomphe in Champs-Élysées — slavnostni trijumf in ena najbolj znamenitih avenij.
- Musée d'Orsay — muzej impresionistične in postimpresionistične umetnosti v nekdanji železniški postaji.
- Sacré-Cœur in četrt Montmartre — razgledne točke in umetniška soseska z bogato kulturno zgodovino.
- Centre Pompidou, Palais Garnier (operna hiša), Les Invalides in drugi zgodovinski objekti.
Obrežje reke Sene v središču Pariza je uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO, kar priča o izjemni zgodovinski in kulturni vrednosti mesta.
Kultura, izobraževanje in moda
Pariz je znan kot eno vodilnih svetovnih središč za umetnost, modo in gastronomijo. Mesto gosti številne galerije, gledališča, koncertne dvorane in kulturne prireditve. V Parizu delujejo ugledne univerze, med njimi univerza Sorbonne ter številne grandes écoles. Pariz je tudi eno izmed glavnih prizorišč tednov mode (Paris Fashion Week) in sedež številnih hiš visoke mode (haute couture).
Gastronomija
V Parizu najdemo široko paleto kulinaričnih možnosti: od uličnih bistrojev in pekarn (boulangerie, patisserie) do vrhunskih restavracij z Michelinovimi zvezdicami. Tradicionalne jedi vključujejo kruh in pecivo, foie gras, različnih sirov, ragu, pa tudi bogato vinsko kulturo. Zaradi multikulturnosti mesta so na voljo tudi kuhinje iz vsega sveta.
Promet in povezave
Pariz ima gosto mrežo javnega prevoza. Poleg metroja in mestnih avtobusov delujeta tudi regionalna hitra proga RER, tramvajske linije ter mreža železniških povezav, ki povezujejo mesto s predmestji in ostalo Francijo. Sistem izposoje koles Vélib' in široka ponudba taksijev dopolnjujejo prevoz. Mesto ima dve glavni letališči — Charles de Gaulle (CDG) in Orly — ter manjše letališče Beauvais za nizkocenovne prevoznike.
Prebivalstvo in družba
Pariz je zelo večkulturno mesto: približno 20 % prebivalcev je priseljencev ali potomcev priseljencev, kar bogati jezikovno, versko in kulturno raznolikost. Mesto se sooča tudi z izzivi, kot so visoki življenjski stroški, stanovanjski pritisk in problemi onesnaževanja (zračno in svetlobno). Kljub temu Pariz ostaja pomembno gospodarsko in kulturno središče Evrope.
Parki in rekreacija
V Parizu so številni parki in zelene površine, ki ponujajo počitek v urbanem okolju: Jardin du Luxembourg, Tuileries, Bois de Boulogne in Bois de Vincennes med njimi. Reka Sena in njene obale so priljubljene za sprehode ter kulturne in turistične aktivnosti.
Dogodki in turizem
Pariz privablja milijone turistov letno. Med večjimi dogodki so praznovanje Bastille Day (14. julij), Paris Fashion Week, teniški turnir Roland-Garros in številni umetniški festivali ter koncerti. Za obiskovalce je koristno upoštevati sezonske vrhove, javne praznike in možnost stavk javnega prevoza.
Praktični nasveti
- Pri obisku upoštevajte kulturne navade, na primer bonton v restavracijah in spoštovanje zgodovinskih krajev.
- Varnost: kot v mnogih velikih mestih so tudi v Parizu možni žepne tatvine, zato bodite pozorni na osebne stvari, zlasti v gneči in pri turističnih znamenitostih.
- Javni prevoz je običajno najbolj praktičen; kupite dnevne ali večdnevne karte za neomejeno uporabo mreže metro/RER.
Pariz združuje bogato preteklost in sodobno dinamiko ter ostaja ena izmed najbolj prepoznavnih in vplivnih prestolnic sveta — kulturno, gospodarsko in turistično.
Zgodovina
JulijCezar je leta 51 pred našim štetjem osvojil keltsko pleme Parisii. Rimljani so kraj imenovali Lutetia Parisii ali "Lutetia Parisiorum". Kraj je leta 212 n. št. dobil krajše ime "Paris".
Ko je Rimsko cesarstvo na Zahodu začelo razpadati, se je vanj naselilo germansko pleme Frankov in ga leta 464 zavzelo. Leta 506 je njihov kralj Klovis I. mesto spremenil v svojo prestolnico. Karel Veliki je svojo prestolnico preselil v Aachen v Nemčiji, vendar je Pariz še naprej ostal pomembno mesto, ki so ga dvakrat napadli Vikingi. Ko je Hugh Capet leta 987 postal francoski kralj, je Pariz ponovno postal njegova prestolnica. Dolgo časa so kralji nadzorovali le Pariz in okolico, saj je bil preostali del Francije v rokah baronov ali Angležev. Med stoletno vojno so Angleži med letoma 1420 in 1437 nadzorovali Pariz.
Med protestantsko reformacijo se je leta 1572 tam začel velik pokol francoskih protestantov, imenovan pokol na dan svetega Bartolomeja. V letih starega režima je Pariz doživel še veliko drugih težav, leta 1789 pa se je v Parizu začela francoska revolucija, ki je povzročila še več pokolov.
Pariz je bil glavno mesto Francoskega cesarstva, ki je poleg Francije obsegalo še Španijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Švico, Italijo, večji del Nemčije ter del Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Poljske. Napoleon je cesarstvu vladal v letih 1804-1814/1815. Ruska vojska je leta 1814 Napoleonu odvzela Pariz, leta 1871 pa ga je zavzela pruska vojska. Naslednjič so ga leta 1940 zavzeli nacistični Nemci. Zavezniki so mesto osvobodili leta 1944 in od takrat ga niso več zavzeli.
Podnebje
Pariz ima oceansko podnebje po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Ima topla poletja in hladne zime ter padavine skozi vse leto.
Podnebni podatki za Paris (Parc Montsouris), nadmorska višina: 75 m ali 246 čevljev, normale 1981-2010, ekstremi 1872-sodobnost | |||||||||||||
Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | maj | Jun | Jul | Avgust | Sep | Oktober | Nov | Dec | Leto |
Rekordno visoka temperatura °C (°F) | 16.1 | 21.4 | 25.7 | 30.2 | 34.8 | 37.6 | 42.6 | 39.5 | 36.2 | 28.9 | 21.6 | 17.1 | 42.6 |
Povprečno visoka temperatura °C (°F) | 7.2 | 8.3 | 12.2 | 15.6 | 19.6 | 22.7 | 25.2 | 25.0 | 21.1 | 16.3 | 10.8 | 7.5 | 16.0 |
Srednja dnevna vrednost °C (°F) | 4.9 | 5.6 | 8.8 | 11.5 | 15.2 | 18.3 | 20.5 | 20.3 | 16.9 | 13.0 | 8.3 | 5.5 | 12.4 |
Povprečna nizka temperatura °C (°F) | 2.7 | 2.8 | 5.3 | 7.3 | 10.9 | 13.8 | 15.8 | 15.7 | 12.7 | 9.6 | 5.8 | 3.4 | 8.8 |
Najnižja rekordna temperatura °C (°F) | −14.6 | −14.7 | −9.1 | −3.5 | −0.1 | 3.1 | 2.7 | 6.3 | 1.8 | −3.8 | −14.0 | −23.9 | −23.9 |
Povprečna količina padavin mm (inches) | 51.0 | 41.2 | 47.6 | 51.8 | 63.2 | 49.6 | 62.3 | 52.7 | 47.6 | 61.5 | 51.1 | 57.8 | 637.4 |
Povprečno število dni s padavinami (≥ 1,0 mm) | 9.9 | 9.0 | 10.6 | 9.3 | 9.8 | 8.4 | 8.1 | 7.7 | 7.8 | 9.6 | 10.0 | 10.9 | 111.1 |
Povprečno število zasneženih dni | 3.0 | 3.9 | 1.6 | 0.6 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.7 | 2.1 | 11.9 |
Povprečna relativna vlažnost (%) | 83 | 78 | 73 | 69 | 70 | 69 | 68 | 71 | 76 | 82 | 84 | 84 | 76 |
Povprečne mesečne ure sončnega obsevanja | 62.5 | 79.2 | 128.9 | 166.0 | 193.8 | 202.1 | 212.2 | 212.1 | 167.9 | 117.8 | 67.7 | 51.4 | 1,661.6 |
Odstotek možnega sonca | 22 | 28 | 35 | 39 | 42 | 42 | 43 | 49 | 43 | 35 | 26 | 21 | 35 |
Vir #1: Meteo France, Infoclimat.fr (relativna vlažnost 1961-1990) | |||||||||||||
Vir #2: Vremenski atlas (odstotek sonca in UV indeks) |
Podnebni podatki za Paris (Le Bourget Airport), nadmorska višina: m ali 213 čevljev, normale 1961-1990, ekstremi 1920-2017 | |||||||||||||
Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | maj | Jun | Jul | Avgust | Sep | Oktober | Nov | Dec | Leto |
Rekordno visoka temperatura °C (°F) | 16.1 | 20.8 | 24.7 | 31.9 | 33.1 | 36.9 | 39.6 | 40.2 | 35.0 | 28.6 | 21.3 | 17.2 | 40.2 |
Povprečna najvišja temperatura °C (°F) | 10.1 | 13.3 | 14.6 | 17.5 | 22.6 | 27.6 | 28.2 | 27.9 | 24.5 | 18.6 | 13.4 | 10.6 | 28.2 |
Povprečno visoka temperatura °C (°F) | 6.5 | 7.6 | 10.6 | 14.2 | 17.9 | 21.4 | 23.6 | 23.4 | 20.9 | 16.4 | 10.0 | 7.0 | 15.0 |
Srednja dnevna vrednost °C (°F) | 3.8 | 4.6 | 6.9 | 9.7 | 13.1 | 16.2 | 18.3 | 18.1 | 15.7 | 11.9 | 6.9 | 4.6 | 10.8 |
Povprečna nizka temperatura °C (°F) | 1.3 | 1.5 | 3.1 | 5.0 | 8.3 | 11.2 | 12.5 | 12.7 | 11.0 | 7.7 | 3.7 | 1.9 | 6.7 |
Povprečni minimum °C (°F) | −5.1 | −5.4 | 0.1 | 3.3 | 6.5 | 9.1 | 11.7 | 10.7 | 7.3 | 5.2 | 0.9 | −2.1 | −5.4 |
Najnižja rekordna temperatura °C (°F) | −18.2 | −16.8 | −9.6 | −3.7 | −1.6 | 0.9 | 3.5 | 1.9 | 0.1 | −5.6 | −9.3 | −15.1 | −18.2 |
Povprečna količina padavin mm (inches) | 56.4 | 43.2 | 52.3 | 44.5 | 66.6 | 60.9 | 49.2 | 45.8 | 44.0 | 49.5 | 55.9 | 49.2 | 617.5 |
Povprečno število dni s padavinami (≥ 1,0 mm) | 10.6 | 9.5 | 10.8 | 9.4 | 10.9 | 8.4 | 8.2 | 7.8 | 8.2 | 8.9 | 9.8 | 10.3 | 112.8 |
Povprečno število zasneženih dni | 4.1 | 3.9 | 3.0 | 1.0 | 0.1 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 1.3 | 2.8 | 16.2 |
Povprečna relativna vlažnost (%) | 86 | 82 | 78 | 74 | 75 | 75 | 73 | 74 | 78 | 84 | 87 | 87 | 79 |
Povprečne mesečne ure sončnega obsevanja | 55.6 | 87.5 | 129.4 | 172.8 | 201.4 | 218.8 | 239.1 | 221.1 | 172.3 | 125.9 | 75.2 | 50.6 | 1,749.7 |
Odstotek možnega sonca | 21.0 | 31.0 | 36.0 | 42.0 | 43.0 | 46.0 | 46.0 | 46.0 | 46.0 | 38.0 | 28.0 | 20.0 | 36.9 |
Vir #1: NOAA | |||||||||||||
Vir #2: Météone (vlažnost in ekstremi) |
Turizem
Pariz ponuja veliko možnosti za ogled znamenitosti. Tukaj je pet zelo znanih primerov:
- Eifflov stolp je najbolj znana pariška znamenitost, ki jo je leta 1889 zgradil Gustave Eiffel s 6300 tonami železa - to pomeni 18.000 kosov železa in 2,5 milijona zakovic. Z višino 300 metrov je bil dolgo časa najvišji stolp na svetu. Vsako leto ga obišče več kot 6 milijonov ljudi. Obiščete lahko tri nadstropja, najvišje nadstropje pa je 2. nad tlemi. Zgrajen je bil za sejem, vendar ga je francoska vlada želela porušiti. Zaradi naraščajoče priljubljenosti je ostal.
- Louvre je muzej z zelo znanimi, starimi umetninami, kot sta Mona Lisa in Venera iz Mila. Stavba je bila zgrajena kot hiša za francoske kralje. Louvre je tretji največji muzej na svetu, saj ima 60.000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov. Je najbolj obiskan muzej umetnosti na svetu, saj ga vsako leto obišče več kot 5 milijonov ljudi.
- Musée d'Orsay je bil nekoč železniška postaja, zdaj pa je umetnostni muzej. Večina umetnin v muzeju Musée d'Orsay je nastala med letoma 1848 in 1915. To je novejša umetnost kot v muzeju Louvre.
- Moulin Rouge je kabaret s številnimi predstavami, ki je bil odprt leta 1889. Nahaja se na Montmartru - delu Pariza z razburljivim nočnim življenjem. V Moulin Rougeu ženske plešejo znameniti ples, imenovan francoski kankan.
- Elizejski poljani so verjetno najbolj znana ulica v Parizu in ena najbolj znanih na svetu. Na njej je veliko trgovin in restavracij. Na enem koncu Elizejskih poljan se nahaja Slavolok zmage.
- Notre Dame de Paris je velika gotska katedrala, ki je bila porušena 15. aprila 2019. Nahaja se na otoku Île de la Cité.
- Bazilika Sacré-Coeur je velika cerkev, posvečena Srcu Jezusovemu.
Prevoz
Ker je mesto Pariz široko le približno 6 kilometrov, imajo obiskovalci na voljo številne možnosti prevoza. Čeprav se večina bolj znanih znamenitosti nahaja v središču mesta in jih je najbolje doživeti peš, je veliko destinacij, ki zahtevajo druga prevozna sredstva. Medtem ko taksiji ponujajo hiter in razmeroma poceni način potovanja, pa pariški sistem javnega prevoza ponuja prijeten in brezstresen način raziskovanja mesta.
Pariški sistem Métro sta leta 1900 zgradila inženir Fulgence Bienvenüe in arhitekt Hector Guimard. Sistem Métro pokriva več kot 124 kilometrov s 300 postajami in 16 linijami. Vsak dan oskrbuje več kot 6 milijonov prebivalcev in turistov ter je bil zasnovan kot učinkovita in zanesljiva alternativa prometnim zastojem. Vsaka stavba v Parizu je od železniške postaje oddaljena manj kot 500 metrov, zato dostopnost nikoli ni problematična. 16 linij Métro je označenih po svojih končnih ciljih. Potnik lahko preprosto izbere ustrezno linijo in se z njo odpelje v želeno smer. Postaje Métro so dobro označene, na večini vhodov pa so stojnice za vozovnice.
Pariz oskrbuje pet letališč: Charles de Gaulle, Orly, Beauvais-Tillé, Paris-Le Bourget in Châlons Vatry.
Dogodki
- 1900 - v Parizu so potekale 2. poletne olimpijske igre.
- 1924 - v Parizu so potekale 8. poletne olimpijske igre.
- 1998 - Svetovni pokal FIFA
- 2024 - 33. poletne olimpijske igre bodo potekale v Parizu.
Sorodne strani
- Cataphile
- Glavno mesto Francije
Vprašanja in odgovori
V: Koliko prebivalcev ima Pariz?
O: V Parizu živi približno 2,15 milijona ljudi, če upoštevamo še predmestja, pa se število prebivalcev pariškega območja poveča na 10,7 milijona.
V: Kako gosto je poseljen Pariz?
O: Mesto ima gostoto prebivalstva 20,653 ljudi na kvadratni kilometer in je tako najgosteje naseljeno mesto v Evropski uniji.
V: Katera reka teče skozi Pariz?
O: Reka Sena teče skozi najstarejši del Pariza in ga deli na dva dela, znana kot levi in desni breg.
V: Kakšno vrsto prometnega sistema ima Pariz?
O: Pariz ima zelo dober podzemni sistem podzemne železnice, imenovan metro, ki je bil zgrajen leta 1900 in je v skupni dolžini več kot 200 km (120 milj).
V: Ali je v Parizu kakšna kulturna raznolikost?
O: Da, 19 % ljudi, ki živijo v Parizu, prihaja izven Francije, kar ustvarja večkulturni slog s številnimi različnimi restavracijami, ki ponujajo vse vrste hrane.
V: Ali so v Parizu prisotna kakšna okoljska vprašanja?
O: Da, v Parizu so prisotne nekatere vrste onesnaževanja, kot sta onesnaževanje zraka in svetlobno onesnaževanje.
V: Kakšne znamenitosti so na voljo v Parizu?
O: V Parizu je veliko umetnostnih muzejev in zgodovinskih zgradb, ki jih je mogoče raziskati, ter dve letališči, ki jih lahko potniki uporabljajo pri obisku ali odhodu iz Pariza.