Kelti
Kelti so bili velika skupina kavkaških plemen v Evropi. Prvič so se pojavili v zgodnji železni dobi, okoli leta 1200 pr. n. št. v Avstriji. Ime "Kelt" izvira iz grščine. Rimljani so jih imenovali Galci. Izhajali so iz halštatske in laške kulture. Njihova kultura in geni so se razširili po večjem delu Evrope in do pojava Grkov in pozneje Rimljanov so bili Britanski otoki ter deli zahodne, južne in vzhodne Evrope keltski - najvidnejša keltska plemena so bila v Galiji. Kelti so govorili keltske jezike. Danes so ostali keltski jeziki bretonščina, kornščina, valižanščina in gelščina.
Čeprav keltska družba in tehnologija nista bili tako napredni kot pri Rimljanih, sta bili za tisti čas daleč od primitivnosti. Kelti so živeli na podlagi etičnih kodeksov in častnih pravil ter razvili lastno kulturo, polno edinstvenih risb, skulptur, nakita, folklore ter gradbenih načrtov in tehnik. Bili so tudi vešči kovaštva, kmetovanja in diplomacije.
Keltski bojevniki so nosili bojne barve in skušali prestrašiti sovražnike s kričanjem bojnih vzklikov. Plemena so imela različne standarde oblačenja za boj; nekateri bojevniki so nosili verižni in/ali usnjeni oklep, nekateri so nosili samo obleko, znani pa so bili tudi povsem goli bojevniki. Imeli so tudi svojo vrsto meča, ki je bil zelo močan, in ščit, ki je bil zelo zaščitni.
Ko se je Rimska republika začela širiti, so Galci in Rimljani postali zelo sovražni drug do drugega in se večkrat spopadli; vendar so jih Rimljani sčasoma premagali in osvojili večino keltskih plemen v Evropi ter jim vladali do propada Zahodnorimskega cesarstva. Keltska plemena so se borila tudi med seboj. Po zmagi v bitki so Kelti svojim sovražnikom odrezali glave in jih odnesli domov.
Med propadom rimskega cesarstva so večino stare keltske dežele obvladovala priseljena germanska plemena, ki so se združila z romansko-keltskim prebivalstvom (ljudje z rimskimi in keltskimi predniki) in sčasoma oblikovala več današnjih evropskih držav, npr. Portugalsko, Španijo, Francijo, Belgijo, Švico, Luksemburg ter južno in zahodno Nemčijo. Za keltska ozemlja še vedno veljajo Irska, Wales, Škotska, otok Man, Cornwall in Bretanja.
Keltsko oblikovanje
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je izvor imena "Kelt"?
O: Ime "Kelt" izvira iz grščine. Rimljani so jih imenovali "Galci".
V: Katera so bila nekatera najznamenitejša keltska plemena?
O: Najpomembnejša keltska plemena so bila v Galiji.
V: Katere jezike so govorili Kelti?
O: Kelti so govorili keltske jezike. Danes so ostali keltski jeziki bretonščina, kornščina, valižanščina in gelščina.
V: Kako napredna je bila njihova tehnologija?
O: Čeprav niso bili tako napredni kot Rimljani, sta bili keltska družba in tehnologija daleč od primitivne za tisti čas. Bili so vešči kovaštva, kmetovanja in diplomacije.
V: Kako so se oblačili za boj?
O: Različna plemena so imela različne standarde oblačenja za boj; nekateri bojevniki so nosili verižni in/ali usnjeni oklep, nekateri so nosili samo obleko, nekateri pa so se borili popolnoma goli. Imeli so tudi svojo vrsto meča, ki je bil zelo močan, in ščit, ki je bil zelo zaščitni.
V: Kdo jih je na koncu osvojil?
O: Ko se je Rimska republika začela širiti, so postali sovražni drug do drugega in se večkrat spopadli; vendar so jih Rimljani sčasoma premagali in na koncu osvojili večino keltskih plemen v Evropi.
V: Kaj se je zgodilo po padcu Rima?
O: Po zmagi v bitki so Kelti svojim sovražnikom odrezali glave in jih odnesli domov Med padcem Rimskega cesarstva so večino stare keltske zemlje obvladovala priseljena germanska plemena, ki so se združila z rimsko-keltskim prebivalstvom (ljudje z rimskimi in keltskimi predniki) in oblikovala več današnjih evropskih držav, npr. Portugalsko, Španijo, Francijo, Belgijo, Švico, Luksemburg ter južno in zahodno Nemčijo. Ozemlja, ki še vedno veljajo za keltska, so Irska, Wales, Škotska, otok Man, Cornwall in Bretanja.
