Zahodno rimsko cesarstvo: zgodovina, vladarji in propad (286–476)
Zahodno rimsko cesarstvo je bila zahodna polovica rimskega cesarstva, odkar ga je Dioklecijan leta 286 razdelil. Druga polovica Rimskega cesarstva je postala znana kot Vzhodno rimsko cesarstvo, pozneje znano kot Bizantinsko cesarstvo. Razdelitev je bila del Dioklecijanove reforme (tetrarhije), ki je skušala izboljšati upravljanje in obrambo velikega cesarstva. Kljub temu so notranje razprtije, vojaške frakcije in pritisk poganskih in germanskih plemen postopoma oslabili zahodno polovico.
Prednosti in razlogi za razdelitev
Cele prvih dvesto let po Kristusu je bilo cesarstvo izpostavljeno vse večjim vojaškim, gospodarskim in političnim izzivom. Od okoli leta 190 so na ozemlja pod rimskim nadzorom začela pritekati in se naseljevati velika gotska in druga germanska plemena. Vojska in politika so postale vse bolj nestanovitne: različne vojaške frakcije so postavljale svoje cesarje in umikale druge. V takšnih razmerah so vdori tujcev pogosto prebijali rimske meje.
Tetrarhija in prestavitve prestolnic
Cesar Dioklecijan je poskušal ponovno vzpostaviti stabilnost z razdelitvijo cesarstva na več upravnih enot (tetrarhija). Ti ukrepi so ustvarili ločeno zahodno in vzhodno upravno strukturo. Po razdelitvi Rim ni več ostal edina prestolnica: leta 286 je glavno mesto Zahodnega rimskega cesarstva postal Mediolanum (današnji Milano). Kasneje, zaradi vojaških razlogov in lažje obrambe, je bilo glavno mesto leta 402 prestavljeno v Raveno, ki je imela močnejšo obrambo in bližino morja ter močnejšo povezavo s vzhodnimi provincami.
Glavni vladarji in ključni dogodki (286–476)
V obdobju po razdelitvi je prišlo do niza cesarjev, vojaških poveljnikov in regentov, ki so poskušali ohraniti nadzor nad zahodom. Med pomembnejšimi osebnostmi so:
- Dioklecijan (začetek reform in razdelitve)
- Maximian in drugi tetrarhi (vpletenost v sistem tetrarhije)
- Konstantin Veliki (306–337) – znan po unifikaciji cesarstva za kratek čas, sprejetju krščanstva kot privilegirane religije in premiku nekaterih težišč oblasti
- Valentinian I (364–375) in njegov brat Valens – konsolidacija oblasti v 4. stoletju
- Theodosius I – zadnji, ki je v praksi upravljal celotno cesarstvo; po njegovi smrti (395) je cesarstvo dokončno razdeljeno med njuna sinova (Honorius na zahodu, Arkadij na vzhodu)
- Honorius (395–423) – vladavina, ko so germanska plemena, zlasti Vizigoti pod Alarikom, močno pritiskali na zahod (sack Rima 410)
- Stilih – vpliven general in regent, ključna vloga pri obrambi proti Vizigotom
- Aecij – poveljnik, znan po bitki na Katalonskih poljanah (451) proti Hunom pod Atillo
- Genserik in Vandalni – plenjenje Rima 455
- Ricimer – germanski vojščak, ki je kot stvarnik cesarjev krojil politiko v zadnjih desetletjih zahodnega cesarstva
- Julius Nepos in Romulus Augustulus – zadnja zahodna imenovanja; leta 476 Romulusa Augustulusa odstrani Odoaker, dogodek, ki se pogosto smatra kot konec Zahodnega rimskega cesarstva.
Vzroki za propad
Propad Zahodnega rimskega cesarstva ni bil posledica enega samega dogodka, temveč več vzročnih dejavnikov, ki so delovali sočasno:
- Dolgotrajni vojaški pritiski na meje in selitve ljudstev (gotsi, Vandali, Huni, Ostrogoti ipd.).
- Notranja politična nestabilnost: pogosti državni udari, kratke vladavine in moč vojaških frakcij.
- Gospodarski upad: izguba davčne baze, upad proizvodnje, motnje v trgovini in obremenitve s porazdelitvijo vojske in birokracije.
- Vračanje in naseljevanje germanskih vojakov kot foederati (zavezniške enote), ki so pogosto imeli lastne interese in so oslabili centralno oblast.
- Demografske in socialne spremembe ter lokalne katastrofe (bolezni, suše, krajevni upadi urbanih središč).
Konec in posledice
Pristop konec leta 476, ko je germanski vojskovodja Odoaker odstavili mladega cesarja Romulusa Augustulusa in ni priznal nove zahodne cesarske oblasti, je simboličen mejnik: zahodni cesar je postal nepotreben. Odoaker je prevzel oblast v Italiji in posredoval cesarske insignije vzhodnemu cesarju, kar je mnogi zgodovinarji označujejo kot formalni konec Zahodnega rimskega cesarstva.
Posledice so bile velike: rimska oblast se je razdelila v več germanskih kraljestev (Vandalsko kraljestvo v severni Afriki, Vizigotsko kraljestvo v Galii in Iberiji, kasneje Ostrogotsko kraljestvo v Italiji itd.), vendar se je veliko rimskih institucij, zakonov in urbane kulture obdržalo vsaj delno skozi naslednja stoletja. Vzhodno cesarstvo (Bizant) pa je preživelo in nadaljevalo politično linijo Rima še skoraj tisočletje.
Za nadaljnje branje lahko raziskujete posamezne cesarje, vojaške spopade (npr. bitko na Katalonskih poljanah, plenjenje Rima 410 in 455) ter vlogo germanskih federatov in poveljnikov, kot so Stilih in Ricimer, pri končni razgradnji zahodne oblasti.
Padec cesarstva
Ta delitev ni pomagala zahodnemu cesarstvu, ki so ga s severa vse bolj napadali Ostrogoti, Huni, Franki, Vizigoti in Burgundi. Vojske so se vrnile nazaj proti Rimu in zapustile Anglijo in Francijo. Gospodarstvo se s tem ni moglo spopasti: povečana potreba po vojaški porabi je povzročila inflacijo. Državljani so bili nezadovoljni z naraščajočimi davki in cenami.
Leta 398 našega štetja so Alarik in njegovi Vizigoti začeli napadati vse bližje prestolnici. Do leta 41) je zavzel mesto Rim. Leta 455 so Vandali zavzeli Rim. Leta 476 so glavno mesto zavzeli Goti.
Zahodnorimsko cesarstvo je propadlo leta 476, ko je vodja Gotov Odoaker odstranil cesarja Romula. Postal je kralj Italije in rimski nadzor nad cesarstvom na zahodu se je končal. Do takrat je zahodni imperij obstajal le po imenu, cesar ni več mogel uporabljati vojaške, finančne ali politične moči.


Animirani zemljevid rimske republike in cesarstva med letoma 510 pr. n. št. in 530 n. št. Republika Cesarstvo Vzhodno/bizantinsko cesarstvo Zahodno cesarstvo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo Zahodno rimsko cesarstvo?
O: Zahodno rimsko cesarstvo je bila zahodna polovica rimskega cesarstva, ki jo je leta 286 n. št. razdelil Dioklecijan.
V: Kaj se je zgodilo z drugo polovico rimskega cesarstva po njegovi razdelitvi?
O: Druga polovica Rimskega cesarstva je postala znana kot Vzhodno rimsko cesarstvo in pozneje kot Bizantinsko cesarstvo.
V: Kaj je povzročalo težave Rimskemu cesarstvu od leta 190 n. št. dalje?
O: Velika gotska plemena so se začela seliti na območja pod rimskim nadzorom, kar je Rimskemu cesarstvu po letu 190 povzročalo težave.
V: Kaj je Dioklecijan poskušal storiti, da bi ponovno vzpostavil stabilno vlado?
O: Dioklecijan je poskušal vzpostaviti stabilno vlado z razdelitvijo cesarstva na dele.
V: Katere regije so bile vključene v Zahodno rimsko cesarstvo?
O: Zahodno rimsko cesarstvo je vključevalo Iberijo, Francijo, južno Britanijo, Italijo, severno Afriko in dele Nemčije.
V: Kaj je povzročilo težave v gospodarstvu Zahodnega rimskega cesarstva?
O: Gospodarstvo Zahodnega rimskega cesarstva je imelo težave zaradi povečane vojaške porabe, ki je povzročila inflacijo, naraščajoče davke in cene.
V: Kdaj je zahodnorimsko cesarstvo propadlo in kdo je odstranil cesarja Romula?
O: Zahodnorimsko cesarstvo je padlo leta 476 n. št. in vodja Gotov Odoaker je odstranil cesarja Romula.