1888 v Nemčiji — Leto treh cesarjev (Dreikaiserjahr)

1888 v Nemčiji — Leto treh cesarjev: prelomno leto, ko so zaporedoma vladali Viljem I., Friderik III. in Viljem II., s pomembnimi političnimi posledicami za nemško cesarstvo.

Leto treh cesarjev ali leto treh cesarjev (nemško: Dreikaiserjahr) se nanaša na leto 1888 v času nemškega cesarstva. Leto je zgodovinsko pomembno, ker sta v njem umrla dva nemška cesarja oziroma kajzerja, zato so v obdobju enega leta na prestolu zamenjali kar trije vladarji. Trije cesarji, ki so v tem letu vladali Nemčiji, so bili Viljem I., Friderik III. in Viljem II. V Nemčiji se še danes uporablja mnemonični izraz "drei Achten, drei Kaiser" (angleško: "three eights, three emperors"), da bi se zlahka spomnili, katero leto gre.

Potek dogodkov

• 9. marec 1888: umre Viljem I., ki je bil pruski kralj in prvi nemški cesar od ustanovitve cesarstva leta 1871. Njegov dolg in stabilen mandat je postavil temelje nove nemške države.
• 9. marec – 15. junij 1888: mu sledi njegov sin Friderik III., vendar njegova vladavina traja le okoli 99 dni, saj je že dolgo trpel za rakom grla (larinksni karcinom) in hitro umre.
• 15. junij 1888: na prestol pride Viljem II., sin Friderika III., ki postane mladi in ambiciozni cesar ter znatno vpliva na notranjo in zunanjo politiko Nemčije v naslednjih desetletjih.

Politične posledice

Kratek mandat Friderika III., ki je bil znan po liberalnejših političnih pogledih in poroki s princeso Viktorijo (hčerko britanske kraljice Viktorije), je pomenil izgubljeno priložnost za bolj liberalne reforme v Nemčiji. Pričakovanja liberalnih krogov so ostala neizpolnjena, ko je na prestol stopil Viljem II., mlajši in bolj avtoritaren vladar. Čeprav je Otto von Bismarck kot cesarski kancler sprva ostal na položaju, so spori med njim in Viljemom II. kasneje privedli do Bismarckovega odstopa leta 1890, kar je spremenilo pot nemške notranje in zunanje politike.

Pomembnost v širšem zgodovinskem kontekstu

Leto 1888 običajno obravnavajo kot prelomen trenutek v zgodovini Nemčije: konec dolgoletne dobe Viljema I. in kratko obdobje morebitnih sprememb pod Friderikom III. sta pomenila začetek nove dobe pod Viljemom II., katere odločitve so v naslednjih desetletjih imely velik vpliv na evropsko ravnovesje moči in pot, ki je vodila proti prvi svetovni vojni.

Mnemonični izraz

Izraz "drei Achten, drei Kaiser" izhaja iz dejstva, da je leto 1888 vsebovalo tri osmičke v številki in se zato zlahka poveže s tremi cesarji istega leta. Ta fraza se v Nemčiji uporablja kot enostaven spomin na nenavadno nasledstvo na prestolu v tem letu.

Išči po črki