Leto (1I) je bilo navadno leto, ki se je začelo na soboto po julijanskem koledarju. Po gregorijanskem koledarju se je leto začelo na ponedeljek. Bilo je prvo leto 1. stoletja in 1. tisočletja
To je eno od sedmih števil, ki jih v rimskih številkah predstavlja le ena sama cifra: 1 (I), 5 (V), 10 (X), 50 (L), 100 (C), 500 (D) in 1000 (M). V zgodovinskih listinah in napisih so se rumske številke uporabljale za označevanje let, števil in drugih vrednosti.
Takrat je bilo znano kot leto Cezarjevega in Pavlovega konzulata. Poimenovanje 1 za to leto se uporablja od zgodnjega srednjega veka, ko je koledarsko obdobje Anno Domini v Evropi postalo glavna metoda za poimenovanje let. Leto pred tem je 1 pr. n. št. v splošno uporabljenem julijanskem koledarju.
Koledarski in tehnični podatki
Po julijanskem koledarju je bilo leto 1 navadno leto (ni bilo prestopno), ker so bile prestopne leta v julijanskem sistemu vsaka štiri leta. Gregorijanski koledar, ki ni obstajal takrat, se za zgodovinska leta včasih uporablja v proleptični obliki (t. i. proleptični gregorijanski koledar) za lažje primerjave z današnjim številčenjem; po tej proleptični preštevi se leto 1 začne na ponedeljek.
Pomen imenovanja in odsotnost ničle
Označevanje let z oznako Anno Domini (AD, »v letu Gospodovem«) je uvedel v 6. stoletju menih Dionizij Mali, čeprav se širša raba tega sistema v Evropi uveljavila šele v zgodnjem srednjem veku. Pomembna posledica tega sistema je, da v tradicionalnem oznčevanju AD/BC ni leta nič: leto neposredno pred 1 AD je 1 pr. n. št. (1 BCE). Astronomi in nekateri moderni znanstveni sistemi uporabljajo drugačno številčenje (astronomsko številčenje), ki vključi leto 0 (enakovredno 1 pr. n. št.), kar olajša matematične izračune z datumskimi razponi.
Zgodovinski kontekst
V letu 1 je v rimskem cesarstvu vladal avgust (Imperator Caesar Augustus), obdobje relativne notranje stabilnosti, ki je sledilo koncu republikanskih vojn. Natančni dogodki, datirani prav v leto 1, so v virih redkejši, saj večina ohranjenih kronik in napisov ne uporablja enotnega svetovnega sistema štetja let pred uveljavitvijo Anno Domini. Samo po sebi leto 1 predstavlja predvsem kronološko referenčno točko za kasnejše zgodovinske štetja.
Opombe in pomisleki
Datum rojstva Jezusa Kristusa, na katerem temelji oznaka Anno Domini, ni znan z natančnostjo in se večina sodobnih zgodovinarjev strinja, da se je to dejanje verjetno zgodilo nekaj let pred letom 1 (najpogosteje okoli 4–1 pr. n. št.). Zato ima leto 1 predvsem zgodovinski in simbolni pomen kot začetek naše štetja let po običajnem krščanskem sistemu, ne pa nujno dejanski rojstni datum osebnosti, ki ga sistem zaznamuje.
Za kronološke izračune je dobro upoštevati, ali vir uporablja julijanski, gregorijanski ali proleptični gregorijanski koledar, in ali vključuje leto nič (astronomsko številčenje) ali ne (konvencionalno AD/BC štetje).
