Leto 5 n. št. (V): koledar, konsulata Messalle in Cinne

Leto 5 n. št. (V): raziskujte julijanski in gregorijanski koledar, zgodovinski konzulati Messalle in Cinne ter edinstveno rimsko številko, ki označuje to posebno leto.

5 (V) je navadno leto julijanskega koledarja, ki se je začelo na četrtek. Po gregorijanskem koledarju se je začelo na soboto. Znano je bilo kot leto konzulata Messalle in Cinne. Bilo je peto leto 1. stoletja.

Izraz "leto konzulat a Messalle in Cinne" izhaja iz rimske prakse poimenovanja let po imenih dveh konzulov, ki sta vsako leto najvišji izvoljeni državni uradnika. V tem primeru gre za predstavnike plemiških rodov, pri čemer ime Messalla označuje članstvo v rodu Valerijev (gens Valeria), ime Cinna pa v rodu Kornelijev (gens Cornelia). Konzuli so predsedovali senatu, vodili uradne obrede in pogosto tudi poveljevali vojski; njihovo ime se je zato uporabljalo za datiranje dogodkov v rimskem svetu.

Julijanski koledar, ki je bil v uporabi v tem času, je uvedel julij Cezar v 1. stoletju pr. n. št. (reforma leta 45 pr. n. št.) in je imel prestopno leto vsaka štiri leta, zaradi česar je povprečno leto trajalo 365,25 dni. Gregorijanski koledar, ki ga je papež Gregor XIII. uvedel leta 1582, je popravil majhne napake julijanskega sistema (odstranitev preveč prestopnih let), zato se pri preračunu zgodnjih datumov pojavi neujemanje v dnevih v tednu — zato se začetni dan leta 5 po gregorijanskem preračunu razlikuje od julijanskega.

Oznaka "5 n. št." pomeni peto leto po Kristusovem rojstvu (latinsko Anno Domini). Kot navadno leto ima 365 dni; za razliko od prestopnih let ne vključuje dodatnega dneva v februarju.

Številke, ki jih v rimskih številkah zapišemo z eno samo simbolno črko, so redke. Med njimi je tudi številka 5 (V). Celoten nabor takšnih števil v tradicionalni rimski notaciji je: 1 AD (I), 5 AD (V), 10 AD (X), 50 AD (L), 100 AD (C), 500 AD (D) in 1000 AD (M).

Išči po črki