1. stoletje je bilo stoletje, ki je trajalo od 1. do 100. leta. V tem obdobju so politične, vojaške in gospodarske spremembe močno vplivale na razvoj velikih imperijev, obenem pa se je krepila tudi medcelinska trgovina, ki je povezovala zahod z vzhodom.
Rimsko cesarstvo
V tem obdobju so Evropa, Severna Afrika in Bližnji vzhod vse bolj spadali pod nadvlado Rimskega cesarstva. Pod vplivom avgustovih reform je cesarstvo pridobilo večjo notranjo stabilnost in upravno učinkovitost, kar je omogočilo dolgo obdobje relativnega miru in gospodarske rasti (t. i. Pax Romana).
Ta se je pod cesarjem Klavdijem (43) še naprej širil — znano je predvsem osvajanje Britanije leta 43, ob tem pa so Rimljani utrdili tudi vzhodne in južne meje cesarstva. Rimska uprava je vpeljala enotno davčno politiko, gradnjo cest in akveduktov ter organizacijo provinc, kar je povečalo mobilnost ljudi in blaga ter utrdilo rimsko kulturno prisotnost v osvojenih območjih.
Julijsko-klavdijska dinastija, ki jo je ustanovil Avgust, se je kasneje v tem stoletju končala z Neronovo smrtjo leta 68. Po njegovem padcu je sledilo znamenito leto štirih cesarjev (69), kratko obdobje državljanske vojne in nestabilnosti, ki ga je dokončno končal Vespazijan, deveti rimski cesar in ustanovitelj Flavijske dinastije. Vespazijan je obnovil red, konsolidiral vojaške in finančne zadeve ter začel gradnjo velikih javnih del, med drugim je njegova družina povezana z gradnjo Koloseja, ki ga je nadaljeval njegov sin Titus.
Poleg notranjih dogodkov so bile pomembne tudi verske in družbene spremembe: v 1. stoletju se je v rimskem svetu razširilo zgodnje krščanstvo, ki je postopoma pridobivalo sledilce znotraj mest in obmejnih provinc. Hkrati je potekal velik judovski upor (Veliki judovski upor, 66–73), ki se je končal z uničenjem Jeruzalema in drugega templja leta 70, kar je imelo dolgotrajne posledice za judovsko skupnost in odnos med Rimom ter njegovimi provinci.
Kitajska in dinastija Han
Na Kitajskem je še naprej prevladovala dinastija Han, čeprav je bila ta oblast začasno prekinjena z usponom dinastije Xin pod vodstvom Wang Manga. Wang Mang je prevzel oblast leta 9 in uvedel obsežne socialne in gospodarske reforme, vključno z državno kontrolo nad zemljišči in valutnimi ukrepi, vendar so njegove reforme sprožile odpor, gospodarske stiske in upore.
Wang Mang je bil odstavljen in ubit leta 23, po čemer je sledilo postopno obnavljanje oblasti rodbine Han. Postopna stabilizacija je bila dokončno utrjena, ko je Liu Xiu (poznan kot cesar Guangwu) obnovil hanovsko oblast v začetku obdobja, ki ga zgodovinarji pogosto obravnavajo kot prehod iz Zahodne (zahodnega) Han v Vzhodno (poznejši) Han. Kot del reorganizacije oblasti se je glavno mesto premaknilo iz Chang'ana v Luoyang, kjer so se osredotočile nove upravne in kulturne elite.
Obnovljena dinastija Han je spodbujala obnavljanje kmetijstva, prenovo cest in kanalskih sistemov ter krepitev osnove za dolgoročno gospodarsko rast. Prav tako je v tem obdobju potekalo širjenje kulturnih in religijskih vplivov vzdolž trgovskih poti proti zahodu, kar je med drugim omogočilo prenos idej in dobrin vzdolž pradavnine kasneje imenovane Svilna pot.
Globalni kontekst in medcelinska povezljivost
- Parthijsko cesarstvo je ohranilo prevlado na območju Irana in iraško Mezopotamijo ter pogosto skušalo uravnotežiti rimski vpliv na vzhodu.
- V centralni in južni Aziji je rastel Kušanski imperij, ki je igral pomembno vlogo pri spodbujanju trgovine in kulturnih izmenjav med Indijo, Srednjo Azijo in Kitajsko — njegova vloga pri širjenju budizma proti vzhodu je bila ključna.
- Trgovina med Rimsko cesarstvo in Kitajsko je potekala preko posrednikov in dolgih kopenskih in pomorskih poti; luksuzni izdelki, kot sta svila in začimbe, so prehajali več tisoč kilometrov in spodbujali gospodarske ter kulturne stike.
Tehnologija, kultura in družba
V 1. stoletju so se razvijale pomembne tehnologije in infrastruktura: Rimljani so širili gradnjo cest, mostov in akveduktov ter izboljševali tehnike betona, kar je prispevalo k trajnosti rimskih mest. Na Kitajskem so se krepile metalurške tehnike, kanalizacija in kmetijske inovacije, ki so podpirale rast prebivalstva. Kulturno so se kreirale nove literarne in filozofske smeri, zgodnje krščanske skupnosti so začele organizirano delovati, budizem pa se je širilo vzhodno proti Kitajski.
Povzetek ključnih dogodkov
- Rim: utrditev avgustovih reform; Klaudijevo osvajanje Britanije (43); konec julijsko-klavdijske dinastije z Neronovo smrtjo (68); leto štirih cesarjev (69); Vespazijan in ustanovitev Flavijske dinastije; uničenje Jeruzalema (70).
- Kitajska: vladavina Wang Manga in dinastije Xin (9–23); odstavitev Wang Manga leta 23; postopna obnovitev Han in premik prestolnice iz Chang'ana v Luoyang pod novo oblastjo.
- Medcelinsko: moč Parthije in Kushanov, širjenje budizma, ter rast trgovskih poti, ki so povezovale Evropo in Azijo.
1. stoletje je bilo torej obdobje prehodov in konsolidacij: stari režimi so se preoblikovali, novi so nastajali, hkrati pa so se intenzivirali mednarodni trgovski in kulturni stiki, ki so oblikovali temelje za nadaljnji razvoj sveta v naslednjih stoletjih.
