Konstantin I. Veliki
Konstantin I. (27. februar 272 - 22. maj 337) je bil močan general, ki je kot cesar vladal rimskemu cesarstvu do svoje smrti. Prej imenovano mesto Bizanc (zdaj Istanbul v Turčiji) je postavil za glavno mesto celotnega rimskega cesarstva. Kot cesar je mesto poimenoval Konstantinopel, kar v grščini pomeni "Konstantinovo mesto".
Preden je Konstantin postal cesar, se je za prestol boril v bitki pri Milvijskem mostu čez reko Tibero. Ko je na nebu zagledal križ z besedami in hoc signo vinces (latinsko "v tem znamenju boš zmagal"), je spremenil svoje božanstvo z Apolona v Jezusa in zmagal v bitki.
V poganskem Rimu pred tem je bilo verovanje v krščanstvo protizakonito, kristjani pa so bili pogosto mučeni ali ubiti. Konstantin jih je zaščitil. Na prvem nicejskem koncilu je organiziral celotno Katoliško cerkev, čeprav se je sam dal krstiti šele proti koncu svojega življenja.
Konstantin je bil tudi velik del začetka vzhodne pravoslavne vere, saj je spremenil kraj, iz katerega je vladal, iz Rima v Bizanc.
Konstantin I.
Verska pravila
Konstantin je morda najbolj znan kot prvi krščanski rimski cesar. Njegova vladavina je močno spremenila Cerkev. Februarja 313 se je Konstantin v Milanu sestal z Licinijem in sprejel Milanski edikt. Edikt je določal, da lahko kristjani verjamejo, kar želijo. S tem so ljudje prenehali kaznovati kristjane, ki so bili pogosto mučeni ali ubiti zaradi svoje vere. Prav tako jim je vrnil premoženje, ki jim je bilo odvzeto. Edikt ni le zaščitil kristjanov, ampak je vsem omogočil versko svobodo, tako da je lahko vsakdo častil, kar je želel. Leta 311 je Galerij izdal podoben odlok, vendar jim ni vrnil nobenega premoženja.
Konstantin ni podpiral samo krščanstva. Po zmagi v bitki pri Milvijskem mostu je v počastitev zgradil Konstantinov lok), ki pa so ga krasile slike žrtvovanj bogovom, kot so Apolon, Diana ali Herkul. Ni imel krščanske simbolike. Leta 321 je Konstantin dejal, da bi se morali kristjani in nekristjani vsi pridružiti "dnevu sonca" (vzhodnemu čaščenju sonca, ki mu ga je pomagal uvesti Avrelijan). Tudi njegovi kovanci so imeli simbole sončnega kulta do leta 324. Tudi potem, ko so poganski bogovi izginili s kovancev, se simboli kristjanov niso nikoli pojavili na kovancih. Tudi ko je Konstantin posvetil novo prestolnico Konstantinopel, je nosil Apolonov sončni diadem.
Konstantin Veliki, mozaik v Hagiji Sofiji, okoli leta 1000
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Konstantin I.?
O: Konstantin I. je bil rimski cesar od leta 306 do smrti leta 337. Bil je najdlje vladajoči cesar po Avgustu, prvi cesar in prvi vladar Rimskega cesarstva, ki je bil kristjan.
V: Kaj je Konstantin naredil z Bizancem?
O: Konstantin je iz Bizanca naredil novo, večje mesto, imenovano Konstantinopel (zdaj Istanbul v Turčiji). Ime mesta v grščini pomeni "Konstantinovo mesto".
V: Kdo so bili člani Konstantinove dinastije?
O: Člani Konstantinove dinastije so bili potomci cesarja Konstancija I., vključno z njegovim sinom Konstantinom I. Cesarstvo so obvladovali do leta 364.
V: Kaj se je zgodilo v bitki pri Milvijskem mostu?
O: V bitki pri Milvijskem mostu med Maksencijanom in Konstantinom za nadzor nad Rimom je Konstantin na nebu videl križ z besedami "v tem znamenju boš zmagal". Zaradi tega je spremenil svoje božanstvo iz Apolona v Jezusa in zmagal v bitki ali vojni.
V: Kje je danes Konstantinopel?
O: Konstantinopel je danes znan kot Istanbul v Turčiji.
V: Kaj pomeni "in hoc signo vinces"? O: "In hoc signo vinces" je latinski izraz za "v tem znamenju boš zmagal". Nanaša se na to, da je Konstantin med bitko proti Maksenciju pri Milvijskem mostu na nebu videl križ, ki ga je pripeljal do zmage.
V: Kako dolgo so vladali člani Konstantinove dinastije? O: Člani Konstantinove dinastije so vladali šest let, potem ko se je cesar Konstantin razglasil za cesarja, do leta 364.
