Apolon: grški bog sonca, zdravljenja, glasbe in prerokovanja

Apolon je bil bog v grški mitologiji in eden od dvanajstih olimpijcev. Bil je sin Zevsa in Leto ter brat dvojček Artemide. Bil je bog zdravljenja, medicine in lokostrelstva ter glasbe in poezije. Bil je vodja muz. Bil je tudi bog prerokovanja in njegova orakeljska hiša v Delfih je bila zelo pomembna. Bil je tudi bog pravice. V 5. stoletju pred našim štetjem je Apolon postal znan tudi kot bog sonca, saj je postal eno z bogom Heliosom in dobil ime Febus. Prikazan je kot mladenič, ki nosi lovorov venec in igra na kitaro (liro). To je bil njegov simbol. Njegovi drugi simboli so bili tudi krokar.

Izvor in družina

Apolon je po mitih rojen na otoku Delos, kot sin vrhovnega boga Zevsa in boginje Leto. Njegova sestra dvojčica je Artemida, boginja lova in mesečine. Kot član olimpijske družine je imel pomembno mesto v panteonu in je v različnih regijah Grčije prevzel številne lokalne značilnosti in čaščenje.

Vloge, epiteti in simboli

Apolon je imel več vlog, zaradi katerih ga častijo kot zelo vsestranskega boga:

Bog glasbe in poezije – kot glasbenik igra na liro in je zaščitnik pesnikov in pevcev.
Bog prerokovanja – njegova preročišče v Delfih je bilo eno najpomembnejših v antični Grčiji; preročišča je razglašala svečenica Pijthija.
Bog zdravljenja in medicine – povezan je z zdravjem, hkrati pa tudi z boleznijo in njenim zdravljenjem; njegov sin Asklepij je postal zdravniški kult.
Bog lokostrelstva – pogosto ga upodabljajo z lokom in puščicami.
Bog sonca – od 5. stoletja pr. n. št. je prišlo do združevanja z Heliosom in do prevzema epitetov, kot je Febus.
Bog reda in pravičnosti – vloga, ki jo v nekaterih izročilih povezujejo z moralnim in družbenim redom.

Glavni simboli so lovorov venec, liro (kitaro), lok in puščice ter krokar (v mitu razlaga, zakaj je vrana črna). Lauru (lovor) je postal njegov svetni simbol zaradi mita, v katerem ga lovorov list spremlja kot znamenje zmage in navdiha.

Pomembni miti

Apolon se pojavlja v številnih znanih mitih:

Bitka s pošastjo Pythonom in ustanovitev preročišča v Delfih – po zmagi je Apolon pridobil aliakeljski status v Delfih.
Miti o Cassandra (ki ji je dal prerokbe, a je bil njen dar preklet, da ji ljudje ne verjamejo) in o Coronis, mati njegovega sina Asklepija; od mita o Coronis izhaja tudi zgodba o vrani, ki je obvestila Apolona o njeni nezvestobi in bila za kazen obarvana črna.
Sodbe nad Niobo – Apolon in njegova sestra Artemida sta kaznovala Niobo zaradi njene ošabnosti in ubila njene otroke.
Konflikti z glasbeniki, kot je zgodba o Marsyasu, ki se je lotil tekmovanja z Apolonom in bil povrhu kaznovan.

Kult, svetišča in praznovanja

Najpomembnejše svetišče Apolona je bilo v Delfih, kjer je delovala njegova preročišča. Druge znane lokacije so bile Delos (rojstno svetišče), Didyma in Klaros. V Delfih so potekale tudi panhelenske Pythijske igre, posvečene bogu, ki so vključevale tekmovanja v glasbi, drami in atletiki.

Pomen v kasnejši kulturi

Apolon je bil priljubljen tudi v rimski religiji, kjer je ohranil svoje ime in značilnosti. V umetnosti se pojavlja kot idealizirana figura mladosti, lepote in harmonije — pogosto upodobljen kot brezhiben mladenič z liro in lovorjem. Njegov vpliv sega skozi renesanso in do moderne literature in umetnosti, kjer simbolizira razsvetljenost, glasbeno navdihovanje in prerokovanje.

Čeprav je bil v različnih lokalnih izročilih predstavljen z različnimi poudarki, ostaja Apolon ena najbolj prepoznavnih in mnogoplastnih osebnosti grške mitologije — bog, ki povezuje glasbo, zdravje, prerokovanje in (kasneje) sončno svetlobo.

Miti o Apolonu

Apolon ali Apolon je bil eden od dvanajstih olimpijcev, dvanajstih najpomembnejših bogov v grški mitologiji. Zato o njem kroži veliko mitov:

Apolonovo rojstvo

Apolon in njegova sestra dvojčica Artemida sta bila otroka Zevsa, kralja grških bogov, in boginje Leto. Ko je Leto zanosila, je Zevs že imel ženo, kraljico bogov Hero. Hera je bila jezna, ker je imel Zevs otroke z Leto, in je Leto preklela, tako da ni mogla roditi otrok nikjer na svetu, kjer je sijalo sonce. Hera je nato poslala kačo Pitona, da bi jo pojedel. Piton je pregnal Leto do roba morja, kjer je Leto odplavala na otok Delos. Vendar Piton ni znal plavati in jo je moral pustiti pri miru. Otok Delos je bil takrat le velika skala, ki je plavala na morju, in še ne otok, zato ni bil "na zemlji". Zato je Leto splezala v senco palme in rodila hčerko Artemido, nato pa še sina Apolona. Delos je postal Apolonova in Artemidina sveta dežela.

Apolon in Delfi

Ko je Apolon odrasel, je šel k očetu Zevsu in ga prosil za zlati lok s puščicami, svetlimi in ostrimi kot sonce. Nato je šel iskat kraj, kjer bi zgradil svoj tempelj. Prišel je do izvira, ki je bil v lasti nimfe Telephuse, in tam poskušal zgraditi svoj tempelj, vendar mu je Telephusa predlagala, naj tempelj raje zgradi v Delfih, saj je tam že bilo svetišče boginje Temis, ki je napovedovala prihodnost. Apolon je odšel v Delfe, vendar je ugotovil, da je tam zavladal Piton, zmaj, ki je skušal pojesti njegovo mater. Pitona je ubil s stotimi puščicami in Delfe razglasil za svoj tempelj. Dva mornarja je postavil za svoja duhovnika, nato pa je dekletu dal moč napovedovanja prihodnosti. Dekle je postalo njegova duhovnica ali orakelj. Mali bog Eros, sin boginje ljubezni Afrodite, je gledal, kako je Apolon ubil Pitona, in Apolona častil kot svojega idola. Apolona pa je Eros razjezil in ga užalil. Eros se je razjezil in ustrelil Apolona s svojo čarobno puščico, zaradi česar se je ta zaljubil v nimfo Dafne. Dafne Apolona ni ljubila in se ga je izogibala. Apolon jo je preganjal, ona pa se je spremenila v lovorjevo drevo, da bi mu ušla. Apolon jo je še vedno ljubil in lovor je postal eden od njegovih simbolov.

Apolon in Hermes

Apolon je skrbel za živino sončnega boga Heliosa, medtem ko je Helios poganjal sonce po nebu. Medtem ko je Apolon preganjal Dafne, je zlobni otroški bog Hermes ukradel živino in zmedel Apolona, saj je živina hodila nazaj, ko je zapuščala ogrado. Ko jih je Apolon iskal, je bilo videti, kot da so vstopili na ranč in ne iz njega. Hermes je bližnjemu človeku tudi rekel, da bo obogatel, če ne bo nikomur povedal, kaj je videl početi Hermesa. Človek, Battos, je vseeno povedal Apolonu in Hermes ga je pozneje za kazen spremenil v kamen. Apolon je Hermesa postavil pred vse bogove, da bi mu sodili. Hermes se je obnašal nedolžno in nazadnje prepričal Apolona, da mu je odpustil, tako da mu je dal liro. Apolonu je bila ta lira tako všeč, da Hermesu ni pustil le živine, ampak mu je dal tudi kaducej, čarobno palico, s katero je lahko zdravil rane in povzročal spanec. Hermes je preizkusil kaducej na dveh umirajočih kačah, ki sta oživeli in se do konca večnosti zvijali okoli palice. Apolon pa je s svojo liro postal bog glasbe in vodja muz, devetih boginj umetnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Apolon v grški mitologiji?

O: Apolon je bog v grški mitologiji in eden od dvanajstih olimpijcev.

V: Kdo so Apolonovi starši in sorojenci?

O: Apolonova starša sta Zevs in Leto, njegova sestra dvojčica pa je Artemida.

V: Kaj je Apolon bog?

O: Apolon je bog zdravljenja, medicine, lokostrelstva, glasbe, poezije, sonca in vodja muz.

V: Kakšen je pomen Apolonovega oraklja v Delfih?

O: Apolon je bog prerokovanja in njegov orakelj v Delfih je zelo pomemben.

V: Kako je Apolon upodobljen v grški mitologiji?

O: Apolon je upodobljen kot lep mladenič, ki nosi lovorov venec in igra na kitaro (liro).

V: Kaj je Apolonov simbol v grški mitologiji?

O: Apolonov simbol je lira, natančneje kithara.

V: Kateri so drugi simboli, povezani z Apolonom v grški mitologiji?

O: Med drugimi Apolonovimi simboli je tudi krokar.