Hera

Miti o Herinem ljubosumju

Dioniz

Dioniz je Zevsov sin iz človeške žene. Hera ga je skušala ubiti, ko je bil še dojenček s Titani. Titani so nameravali Dioniza pripraviti do tega, da bi prišel k njemu, tako da bi mu pokazali igrače, nato pa bi ga pojedli. Zevs je Titane prestrašil s svojimi strelami, vendar so Titani že pojedli vse, razen Dionizovega srca. Zevs je uporabil srce, da je ponovno ustvaril Dioniza. To je storil tako, da je srce položil v maternico Semele. Dioniz se je nato rodil drugič.

Odmev

Eko je nimfa v grški mitologiji. Nekoč je imela nalogo odvračati pozornost Here od Zevsa, ki je imel razmerja z drugimi ženskami. To je storila tako, da je Hero odvedla in ji laskala. Ko je Hera to izvedela, je bila na Eho zelo jezna. Zaklela jo je, da je lahko govorila besede drugih ljudi šele potem, ko jih je slišala. Prav zaradi te zgodbe dobimo pomen besede odmev.

Io

Io je Zevsova ljubica. Hera je Io in Zevsa skoraj ujela skupaj, vendar je Zevs Io skril tako, da jo je spremenil v kravo. Hera se ni pustila preslepiti in je rekla, da ji mora Zevs podariti kravo. Ko je Io pripadla Heri, je zanjo skrbel Argus. Argus je moral poskrbeti, da Io in Zevs nista bila nikoli skupaj. Zevs je naročil Hermesu, naj ubije Argusa, da bi bila Io svobodna. Hermes je to storil tako, da je ubil Argusa, ko ga je uspaval. Hera je nato poslala gadfija, da bi zbodel Io, ko je hodila po zemlji.

Lamia

Lamia je libijska kraljica, v katero je bil Zevs zaljubljen. Hera je bila ljubosumna na Lamijo in jo spremenila v pošast. Ko je postala pošast, je Lamia ubila svoje otroke. Druga različica te zgodbe pravi, da je Hera ubila Lamiine otroke in bila potem tako žalostna, da se je spremenila v pošast. Hera je Lamijo tudi preklela. Prekletstvo je bilo, da Lamia ni mogla zapreti oči. Hera se je za to prekletstvo odločila, ker je želela, da bi Lamia vedno mislila na sliko svojih mrtvih otrok. Zevs je nato Lamii podaril, da si je lahko umaknila oči, da bi si lahko odpočila. Potem jih je lahko spet namestila.

Leto

Ko je Hera izvedela, da je Leto noseča z Zevsom, je bila jezna. Leto je prepovedala roditi na kateri koli znani celini ali otoku. Leto je našel plavajoči otok, imenovan Dellos. Ker ni bil niti celina niti pravi otok, je lahko Leto rodila na njem. Najprej se je rodila Artemida, ki je nato Letu pomagala roditi Apolona. Dellos so pozneje pritrdili s štirimi stebri, tako da ni več plaval. Pravijo, da ga obkrožajo labodi, pozneje pa je postal Apolonov sveti kraj.

Sorodne strani

• Uni - etruščanska mitološka različica Here.
• Juno - različica Here iz rimske mitologije.