Inkubi

Izvor legend

Za legende o inkubih so se pojavile različne razlage. V srednjem veku so bili ljudje zelo zaskrbljeni zaradi grehov, zlasti spolnih grehov žensk. Žrtve so morda doživljale budne sanje ali paralizo med spanjem. Tudi nočno vzburjenje, orgazem ali nočno izločanje bi lahko razložili z idejo o bitjih, ki povzročajo siceršnjo krivdo in samoumevno vedenje. Vpliv inkubijev bi lahko uporabili tudi za razlago, kako pride do nosečnosti zunaj zakonske zveze; takšne nosečnosti so bile pogosto "nerazložljive".

Žrtve, ki so trdile, da so postale žrtve vpliva inkubov, so bile v resnici lahko žrtve spolnega napada resnične osebe. Posiljevalci so lahko posilstva spečih žensk pripisali demonom, da bi se izognili kazni. Prijatelj ali sorodnik je lahko žrtev napadel v spanju. Žrtve in v nekaterih primerih tudi duhovniki so morda lažje razložili napad kot nadnaravnega izvora, kot da bi se soočili z mislijo, da je napad povzročila zaupanja vredna oseba.

Starodavni in verski opisi

Ena prvih omemb inkuba je iz Mezopotamije na seznamu sumerskih kraljev iz okoli leta 2400, kjer je oče junaka Gilgameša naveden kot Lilu (Lila). Lilu naj bi motil in zapeljeval ženske v spanju, Lilitu, ženski demon, pa naj bi se moškim prikazoval v njihovih erotičnih sanjah. Pojavljata se tudi dva druga demona: Ardat lili ponoči obiskuje moške in jim rodi otroke v obliki duhov. Irdu lili je moško nasprotje Ardat lili. Ponoči obiskuje ženske. Ti demoni so bili prvotno demoni nevihte. Ker je bila etimologija napačno interpretirana, so jih pozneje začeli obravnavati kot nočne demone. Veljajo tudi za vampirje, kar je druga oblika demona, ki naj bi svojim žrtvam pil kri.

Nekateri so trdili, da inkubi in sukubi niso različni spoli, temveč da gre za istega demona, ki lahko spreminja spol. Sukub bi lahko spal z moškim in zbral njegovo spermo, nato pa se spremenil v inkuba in to seme uporabil na ženskah. Njihovi potomci naj bi bili v mnogih primerih nadnaravni, čeprav je dejanski genetski material izviral od ljudi.

Številne zgodbe trdijo, da je inkubus biseksualen, nekatere pa navajajo, da je strogo heteroseksualen in da mu je napad na moško žrtev neprijeten ali škodljiv. Obstajajo tudi številne zgodbe o poskusih izganjanja inkuba ali sukuba, ki se je zatekel v telo moškega ali ženske.

Inkubi naj bi bili včasih sposobni spočeti otroke. Polčloveški potomec takšne zveze se včasih imenuje cambion. Med najbolj znane legende o takšnem primeru spada legenda o Merlinu, slavnem čarovniku iz arturijanske legende.

V skladu z Malleus Maleficarum je eksorcizem eden od petih načinov za premagovanje napadov inkubijev; drugi so zakramentalna spoved, znamenje križa (ali recitacija angelskega pozdrava), premestitev prizadetega na drugo lokacijo in izobčenje napadalne entitete, "kar je morda isto kot eksorcizem". Po drugi strani pa je frančiškanski menih Ludovico Maria Sinistrari trdil, da inkubi "ne ubogajo eksorcistov, ne bojijo se eksorcizma, ne izkazujejo spoštovanja do svetih stvari, ki jih niti najmanj ne prestraši, če se jim približajo".