Posilstvo

Osebe, ki ne morejo privoliti

Oseba morda ni sposobna privoliti v spolni odnos ali drugo spolno dejavnost. Spolni odnos z osebo, ki ne more privoliti, je posilstvo.

Otroci

• Otroci in mladostniki, ki še niso dopolnili polnoletnosti, po zakonu ne morejo dati soglasja. Če ima odrasla oseba spolne odnose z njimi, se to imenuje "spolna zloraba otrok" ali "zakonsko posilstvo". Ponekod se lahko najstniki, ki so približno enako stari, strinjajo, da imajo spolne odnose drug z drugim. To je znano kot klavzula "Romeo in Julija".

Odrasli, ki ne morejo privoliti

Nekateri odrasli ne morejo privoliti v spolni odnos.

• Ljudje, ki spijo ali so nezavestni, ne morejo privoliti v spolni odnos.
• Osebe, ki so pod vplivom nekaterih drog, na primer alkohola, morda ne bodo mogle privoliti v spolni odnos. Morda ne morejo hoditi, nerazločno govorijo ali so zmedeni.
• Osebe, ki trpijo zaradi določenih bolezni ali invalidnosti, ne morejo privoliti, čeprav so po zakonu polnoletne. Stanje, ki ga imajo, vpliva na njihovo razmišljanje. Morda ne vedo, kaj je spolnost, ali pa ne morejo presoditi posledic spolnosti. Lahko se zdijo zmedeni ali negotovi. Zaradi motenj v razvoju, duševnih bolezni in poškodb možganov oseba ne more privoliti v spolni odnos. Sodišče lahko ugotovi, da oseba ni sposobna privoliti.

Zakonsko posilstvo

Zakonsko posilstvo je, kadar je žrtev posilstva poročena z osebo, ki jo je posilila. Po zakonih nekaterih držav se seks brez privolitve s poročenim partnerjem šteje za posilstvo, po drugih pa ne. V Združenem kraljestvu je bilo zakonsko posilstvo opredeljeno kot kaznivo dejanje v zadevi R proti R (1991). Zakonsko posilstvo, ki je nezakonito, še ne pomeni, da se zakon izvaja. Na Irskem je bilo na primer zakonsko posilstvo leta 1990 opredeljeno kot nezakonito, vendar je bila do leta 2006 zaradi njega obsojena le ena oseba.

Učinki posilstva

Posilstvo je nujna medicinska pomoč. Posiljene osebe so lahko poškodovane ali imajo spolno prenosljivo bolezen. Ljudje morda ne vedo, da so poškodovani ali bolni. Zdravniki lahko dajo zdravilo za zdravljenje spolno prenosljive bolezni. HIV, spolno prenosljivo bolezen, je mogoče preprečiti z zgodnjim zdravljenjem. Ob hitrem pregledu lahko zdravnik da zdravilo, imenovano nujna kontracepcija, ki preprečuje nosečnost. Pri posilstvu je verjetnost zanositve vsaj dvakrat večja kot pri spolnih odnosih po dogovoru. Razlog za to ni znan.

V bolnišnici lahko policija zbere dokaze z žrtve in njenih oblačil. Dokazi lahko pomagajo pri iskanju posiljevalca, policija pa ga lahko pošlje v zapor. Predolgo čakanje otežuje zbiranje dokazov. Če se pred obvestilom policiji ali odhodom v bolnišnico oprhate, lahko s sebe sperete del dokazov DNK.

Žrtve posilstva se pogosto počutijo prestrašene, žalostne in/ali krive. O posilstvu lahko veliko razmišljajo, tudi če tega ne želijo. O posilstvu imajo lahko nočne more. Veliko jih ima posttravmatsko stresno motnjo. Osebe, ki so bile posiljene v otroštvu ali mladosti, pogosto dobijo mejno osebnostno motnjo.^[] Da bi se spoprijeli s težavami, lahko popivajo.^[] Pogovor z nekom, na primer s svetovalcem, lahko pomaga. Svetovalci so usposobljeni za pomoč žrtvam posilstva. Včasih lahko zdravniki dajo zdravila za zmanjšanje strahu in žalosti. S klicem v krizni center ali na telefonsko številko za pomoč pri posilstvu lahko žrtev najde pomoč.

Kultura posilstva

Nekateri ljudje verjamejo v "kulturo posilstva". Tako na primer pravijo, da je v Združenih državah Amerike kultura posilstva. Kultura posilstva je kultura, ki dopušča, da se posilstva dogajajo. Celo spodbuja ga. V ZDA 97 % posiljevalcev za svoje zločine nikoli ne gre v zapor. Nekatere ljudi skrbi, da ženske lažejo o posilstvu in da so moški nepravično kaznovani. To se dogaja veliko redkeje, kot si ljudje mislijo. V študiji, ki so jo opravili med univerzitetnimi športniki, so ugotovili, da ženske lažejo o posilstvu v 50 % primerov. Študija britanskega notranjega ministrstva iz leta 2005 je pokazala, da je bilo 2,5 % prijav posilstva lažnih.

Del kulture posilstva je tudi obtoževanje žrtev. Takrat ljudje pravijo, da je oseba, ki je bila posiljena, sama kriva za svoje posilstvo. Primer tega je, da ljudje pravijo, da si je žrtev posilstva za to "želela", ker je nosila kratko krilo. Lahko je tudi bolj subtilno. Obtoževanje žrtve je povezano z zmotno predstavo o pravičnem svetu. Ljudje mislijo, da je svet pravičen, zato se slabe stvari dogajajo le ljudem, ki so storili nekaj narobe. Obtoževanje žrtev je povezano tudi s "sramotenjem porednih žensk". Zamisel o kulturi posilstva je bila kritizirana. Christina Hoff Sommers trdi, da je posilstvo le ena vrsta nasilnega kaznivega dejanja in da se je treba boriti proti ameriški kulturi nasilja na splošno.

Statistika

To stran ali razdelek je treba urediti. Če lahko, pomagajte očistiti stran. Za nasvete za izboljšanje tega članka preberite "Kako urediti stran" in "Kako pisati strani v preprosti angleščini". (december 2013)

Ni lahko ugotoviti, koliko ljudi je bilo posiljenih ali koliko ljudi je bilo posiljenih. Veliko žrtev posilstva nikomur ne pove, da so bile posiljene. Morda jih je strah, da jim ne bodo verjeli, ali pa jih je preveč sram govoriti o tem, kaj se je zgodilo. Stopnja obsodb za posilstvo je zelo nizka, zato morda mislijo, da je prijava na policijo izguba časa. Britanska raziskava o kriminalu iz let 2006-2007 je pokazala, da je bila v tem obdobju posiljena 1 od 200 žensk. Istega leta je bilo zaradi posilstva obsojenih 800 ljudi. To pomeni, da je bila obsojena manj kot 1 od 100 prijav posilstva. Raziskava portala Mumsnet je pokazala, da bi 68 % žensk zaradi nizke stopnje obsodb oklevalo s prijavo posilstva policiji. Statistični podatki o prijavah posilstev torej niso zanesljivi. Oseba je lahko posiljena, vendar zanika ali se ne zaveda, da je to, kar se ji je zgodilo, posilstvo, zato ne bi odgovorila pritrdilno, če bi jo v raziskavi vprašali, ali je bila posiljena. Verjetnost, da bo oseba dejala, da je bila posiljena ali da je nekoga posilila, je večja, če v vprašanju v anketi ni uporabljena beseda "posilstvo". Različne države imajo različne pravne opredelitve posilstva. Zakonsko posilstvo ali posilstvo, pri katerem ne gre za razmerje med moškim in žensko, ni vedno upoštevano v zakonodaji ali statističnih podatkih. Nekatere raziskave namesto ali poleg vprašanja, ali so bili posiljeni ali so bili posiljeni, sprašujejo, kaj ljudje mislijo o posilstvu. To izhaja iz ideje, da je posilstvo družbeni problem.

Združene države Amerike

Vsaka peta ženska v ZDA trdi, da je bila v življenju posiljena. Vsaka tretja ameriška domorodka je bila žrtev posilstva ali poskusa posilstva.

Vsak šesti moški v ZDA trdi, da je bil posiljen ali spolno zlorabljen pred 18. letom starosti.

Pri prostitutkah je verjetno najvišja stopnja posilstev med vsemi prebivalci. Študija iz leta 1996 v San Franciscu je pokazala, da je bilo 70 % od vzorca 200 prostitutk posiljenih.

Združeno kraljestvo

Družba Opinion Matters je na spletu izvedla anketo na naključnem vzorcu 1061 prebivalcev Londona, starih od 18 do 50 let. 20 % jih je bilo posiljenih (23 % od 712 žensk in 15 % od 349 moških).

V anketi iz leta 2005 je 26 % ljudi menilo, da je ženska delno ali v celoti odgovorna za posilstvo, če je nosila seksi oblačila. 4 % vprašanih je menilo, da je na leto posiljenih več kot 10 000 žensk.

60 % od 1000 žensk v raziskavi organizacije Rape Crisis je menilo, da posilstvo ni posilstvo, če ženska ne reče "ne". 16 % žensk je bilo posiljenih.

Študija NSPCC iz leta 2009 je pokazala, da je bilo posiljeno vsako 16. dekle med 13. in 17. letom, ki je bilo v razmerju.

V raziskavi med odraslimi prebivalci Velike Britanije med letoma 2010 in 2012 je 9,8 % žensk izjavilo, da so bile posiljene, in 1,4 % moških, da so bili posiljeni.

Leta 2013 je bil v medijih opisan "učinek Savila". Leta 2012 so mediji veliko poročali o trditvah o spolnih zlorabah otrok, ki naj bi jih zagrešil Jimmy Savile. Število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, o katerih je bila obveščena policija, se je povečalo za 9 %. To je bilo povezano s škandalom o spolnih zlorabah.

Finska

Na Finskem so obsojeni posiljevalci v primerjavi z drugimi državami obsojeni na zelo kratke kazni. Med letoma 2001 in 2003 je bila povprečna kazen za posilstvo dve leti zapora.

Azija/Tihi ocean

Leta 2013 je bila objavljena študija Združenih narodov, v kateri so 10 178 moških v šestih državah (Bangladeš, Kambodža, Kitajska, Indonezija, Papua Nova Gvineja in Šrilanka) spraševali, ali so posilili žensko, ki ni bila njihova partnerica. Več kot eden od desetih je odgovoril pritrdilno. Na vprašanje, ali so posilili žensko, ki je bila njihova partnerka, je vsak četrti odgovoril pritrdilno, zaradi česar so se pojavili naslovi v medijih. Najvišja stopnja je bila pri 62 % moških na otoku Bougainville v Papui Novi Gvineji, ki so odgovorili, da so posilili žensko. 7,6 % jih je posililo moškega. V skupinskem posilstvu je sodelovalo 14 % moških s tega območja.

2,8 % celotnega vzorca je poročalo o posilstvu drugega moškega. Najnižja stopnja je bila 10 % v mestnem Bangladešu. Večina moških, ki so posiljevali, ni imela nobenih pravnih posledic. Kar 42,7 % jih je prvič posililo med 15. in 19. letom starosti.

73 % jih je izjavilo, da so posiljevali zaradi spolne upravičenosti. 59 % jih je dejalo, da so posiljevali zaradi zabave. 38 % jih je izjavilo, da so žensko posilili, da bi jo kaznovali. Najmanj pogost razlog je bil alkohol. Moški, ki so bili spolno zlorabljeni, so pogosteje posiljevali.

20,8 % od 1 863 kamboških moških je bilo posiljenih. Skupinsko posilstvo je bilo v Kambodži najmanj pogosta vrsta posilstva. V Kambodži je bilo pogostejše kot posilstvo nepartnerja, ki ga je posiljevalec izvedel sam. 81,7 odstotka Kambodžank je dejalo, da če se ženska fizično ne upre, to ni posilstvo. Druge raziskave so pokazale, da 87 % kamboških deklet in 87 % kamboških fantov meni, da skupinsko posilstvo prostitutke s strani skupine moških ni napačno ali da je dejansko posilstvo.

96,5 % šrilanških moških, ki so bili posiljeni, ni imelo nobenih pravnih posledic.

20 % od 8000 indijskih moških, ki so sodelovali v raziskavi ICRW, je zagrešilo posilstvo v zakonu.

V raziskavi IUSSP je 32 % indijskih žensk izjavilo, da so bile v življenju posiljene. Stopnja obsodb za posilstvo v Indiji je 24,21 %.

Južna Afrika

Južnoafriška republika je opisana kot svetovna prestolnica posilstev. V študiji, ki jo je v Vzhodnem Capeu in KwaZulu-Natalu izvedel Južnoafriški svet za medicinske raziskave, je več kot vsak četrti od 1737 anonimno anketiranih moških izjavil, da je bil posiljen. V zadnjem letu jih je 4,6 % posiljevalo, 5,3 % pa jih je posilstvo poskušalo storiti. 16,8 % jih je poskušalo posiliti že kdaj koli. 8,9 % jih je v življenju sodelovalo v skupinskem posilstvu. 46,3 % moških, ki so posiljevali, je posililo več kot eno žensko ali dekle, 53,9 % pa jih je posiljevalo več kot enkrat. 7,1 % jih je posililo od 6 do 10. 7,7 % jih je dejalo, da so posilili več kot deset žensk ali deklet. 45 % vprašanih se ne počuti krivih. 9,8 % posiljevalcev je bilo mlajših od 10 let, 16,4 % pa jih je bilo starih od 10 do 14 let, ko so prvič posilili dekle ali žensko. Vendar je bilo v vzorcu več mladih moških kot v splošni populaciji. Moški, ki so posiljevali, so veliko pogosteje doživljali ustrahovanje in slabe odnose s starši. Najpogostejši razlog, ki so ga posiljevalci navedli za posilstvo, je bila upravičenost.

V drugi študiji v Gautengu, najbogatejši južnoafriški provinci, je več kot tretjina (37,4 %) od 487 vprašanih moških priznala posilstvo. Dve tretjini moških je dejalo, da so posiljevali, ker so se počutili upravičene do seksa. Kot druge razloge so navedli, da so se želeli zabavati ali kaznovati žensko. 25,3 % od 511 žensk je izjavilo, da so bile posiljene.

Organizacija Community Information, Empowerment and Transparency (CIET) Africa navaja, da je bila leta 1998 posiljena vsaka tretja od 4000 žensk v Johannesburgu, ki so jih vprašali.

Študija iz leta 2013, v kateri so sodelovali devetošolci iz 46 srednjih šol v Cape Townu in Port Elizabethu, je pokazala, da jih je bilo 17,2 % posiljenih.

Študija, v kateri je sodelovalo 1370 južnoafriških podeželskih moških, starih od 15 do 26 let, iz 70 vasi, je pokazala, da jih je bilo 21 % posiljenih. Povprečna starost prvega posilstva je bila 17 let.

Poročali so tudi o drugih zelo različnih statističnih podatkih.

V "Južnoafriški demografski in zdravstveni raziskavi iz leta 1998" je 4 % žensk, starih od 15 do 49 let, izjavilo, da so bile posiljene. Razlogi za razlike v statističnih podatkih niso znani. V Južni Afriki posilstvo med moškimi ni del pravne opredelitve posilstva.

Lesoto

V študiji, ki je zajela 1 049 žensk v Lesotu, jih je 33 % izjavilo, da so bile posiljene do 18. leta starosti. V 66 % primerov je bil posiljevalec fant.

Tanzanija

Raziskava v Dar es Salaamu, največjem mestu Tanzanije, je pokazala, da je bila posiljena vsaka peta ženska, starejša od 12 let (starostna skupina, ki je bila vključena v raziskavo). 10 % jih je posilstvo prijavilo policiji.

Demokratična republika Kongo

V študiji iz leta 2010 je bilo ocenjeno, da je v Demokratični republiki Kongo vsak dan posiljenih 1.100 žensk, kar je 26-krat več od prejšnje ocene.http://www.aljazeera.com/news/africa/2011/05/2011511231649539962.html

Analiza 2 565 bolnikov, ki so bili deležni zdravstvene oskrbe na kliniki Zdravnikov brez meja za spolno nasilje v Ituriju, je pokazala, da je bilo 96 % bolnikov ženskega spola. 73 % so jih posilili oboroženi moški. 95,2 % moških žrtev so posilili oboroženi moški. 35,9 % žensk, ki so jih vprašali, ali so zaradi posilstva zanosile, je odgovorilo pritrdilno. 74,5 % žrtev je doživelo skupinsko posilstvo (89,3 % moških in 73,9 % ženskih žrtev), v katerem so bili običajno udeleženi 2-4 posiljevalci. 48,6 % žrtev je bilo posiljenih med opravljanjem vsakodnevnih opravil zunaj doma, kot je nabiranje vode, 12,3 % pa na lastnem domu.

Bocvana

V študiji iz leta 2011 je 10,3 % žensk v Bocvani izjavilo, da so bile posiljene. 3,9 % moških je izjavilo, da so bili posiljeni.

Svazi

5 % moških iz Svazija je bilo v neki študiji posiljenih. 11,4 % žensk je bilo posiljenih.

Etiopija

Študija v Adis Abebi med srednješolci je pokazala, da jih je bilo 4,3 % v življenju posiljenih.

Na vzorcu uličnih žensk v mestu Bahir-Dar jih je bilo 24,3 % v življenju posiljenih, 11,4 % pa v zadnjem letu. 93,8 % posilstev ni bilo prijavljenih. 19,1 % jih je zaradi posilstva zanosilo.

Študija 374 študentk na univerzi Wolaita Sodo je pokazala, da jih je 23,4 % doživelo poskus posilstva, 8,7 % pa jih je bilo posiljenih.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je med vzorcem žensk na podeželju Etiopije, ki so imele spolne odnose, ugotovila, da jih je 17 % dejalo, da je bil prvi spolni odnos prisiljen.

Gana

V raziskavi je bilo leta 2011 posiljenih 8 % ganskih žensk. 5 % moških je posililo ženo ali dekle.

Nigerija

Na vzorcu 295 študentk državne univerze Ebonyi v Abakalikiju na jugovzhodu Nigerije jih je bilo 10,8 % posiljenih v kampusu. V drugi študiji 12-19-letnih učenk iz šol v zvezni državi Oyo so ugotovili, da je bilo posiljenih 68,3 % intelektualno oviranih žensk s spolnimi izkušnjami.

V anketi iz leta 2013 je 34 % od 585 naključno izbranih Nigerijcev odgovorilo, da je "nespodobno oblačenje" najpogostejši vzrok za posilstvo v njihovi družbi. 79 % vprašanih se je strinjalo s trditvijo "večina posilstev v Nigeriji ni prijavljenih". V Nigeriji posilstvo osebe, s katero ste poročeni (zakonsko posilstvo), ni priznano kot kaznivo dejanje.