Zakonska zveza: definicija in oblike poroke (hetero, istospolne, poligamija)
Zakonska zveza je pravno in pogosto tudi družbeno povezava med dvema osebama, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti. Pogosto jo dojemamo kot kombinacijo pravne pogodbe in družbenega/verskega obreda. Dejstvo sklenitve zveze imenujemo poroka, obred pa je lahko poroka v širšem pomenu besede – s civilnim ali verskim karakterjem.
Pravna narava in registracija
Zakonska zveza ima v sodobnih pravnih sistemih običajno pravno veljavnost šele po uradni registraciji. Civilno poroko opravi državni uradnik, kar pomeni, da država prizna zvezo in jo vpiše v matični register. Poleg tega obstajajo verske poroke, ki jih opravi duhovnik ali verski voditelj; v mnogih državah velja veljavnost verske poroke šele, ko je dodatno potrjena pred državnimi organi.
Pravni učinki poroke pogosto vključujejo:
- skupno državno priznanje zveze in vpis v registre;
- spremembe pri statusu priimka in državljanstvu;
- pravice do preživljanja, dedovanja in zdravstvenih odločitev;
- davčne in socialne ugodnosti;
- opredelitev premoženjnega režima (zakonska skupnost premoženja, ločena premoženja ali predporočni sporazumi).
Oblike poroke
Najpogostejša oblika poroke po vsem svetu je monogamna heteroseksualna zveza (en moški in ena ženska). Vendar so zakonske oblike raznolike:
- Heteroseksualne zveze – tradicionalna oblika v večini družb, kjer sta partnerja moški in ženska.
- Istospolne zveze – poroke ali registrirane partnerske zveze med osebami istega spola; njihova pravna priznanja se med državami močno razlikujejo (v nekaterih so popolnoma priznane, drugod so možne le civilne partnerske oblike ali sploh niso priznane). V članku je omenjeno, da se taki obredi lahko zgodijo tudi med istospolnimi pari.
- Poligamija – splošni izraz za situacijo, ko ima ena oseba več zakonitih zakonskih partnerjev; najpogostejša oblika je poliginija (en moški z več ženskami), manj pogosto pa poliandrija (ena ženska z več moškimi). Besede se pojavljajo tudi kot poligamija in poliandrija v izvirnem besedilu.
Poligamne prakse so v posameznih kulturah še vedno razširjene. Na primer, v nekaterih delih Afrike in Azije imajo po podatkih različnih virov poligamne družine pomemben delež; v Senegalu nekateri viri navajajo precejšen delež večkratnih porok (po nekaterih ocenah tudi blizu 47 %), vendar se podatki razlikujejo glede na metodologijo študij in definicije.
Obstajajo tudi oblike začasnih porok in pogodbenih ureditev: v angleščini se za časovno omejeno poroko včasih uporablja izraz wedlease (poroka za dogovorjeno obdobje). V določenih verskih tradicijah obstajajo specifične oblike začasne poroke (npr. vrste pogodbenih porok v nekaterih islamskih praksah), vendar so pravna in družbena pravila za takšne zveze zelo različna.
Pravice in obveznosti
Poroka prinaša vrsto pravnih in socialnih posledic. Med najpomembnejše sodijo:
- skrbništvo in odgovornost za otroke;
- preživninski in vzdrževalni obveznosti med partnerji;
- skupno premoženje ali ureditev premoženja po predporočnih sporazumih;
- pravica do dedovanja in skupne socialne zaščite;
- pravica do odločanja o zdravstveni oskrbi partnerja v primeru nezmožnosti.
V različnih pravnih sistemih veljajo tudi omejitve glede starosti za poroko, zahteve po prostem soglasju in prepovedi sorodstvenih zvez. Predporočni pogodbene (prenupcial) določbe lahko opredelijo delitev premoženja v primeru razveze.
Razveza in uničenje zveze
Poroko je mogoče prekiniti z ločitvijo ali smrtjo partnerja. Razveza (ločitve) ureja ločitev premoženja, vzgojo otrok, preživnino in druge posledice. Postopek in pogoji za razvezo se razlikujejo med državami: v nekaterih je možna ločitev po skupnem soglasju, drugod pa lahko veljajo dolgotrajni postopki in posebni razlogi za razvezo.
Kulturni in verski vidiki
Poroka ni le pravni institut, temveč močno obremenjena z običaji, simboliko in verskimi zahtevami. Praznovanja, obrede, pričakovane vloge partnerjev in družinske hierarhije oblikujejo lokalne kulture. V mnogih družbah so poroke tudi sredstvo vzpostavitve socialnih zavez, političnih ali ekonomskih povezav med družinami.
Mednarodno priznavanje
Priznavanje zakonskih zvez, zlasti istospolnih in poligamnih, se med državami razlikuje. Poroka, sklenjena v eni državi, morda ne bo priznanа v drugi, kar lahko vpliva na pravice do državljanstva, družinskega združitve in dedovanja. Zato je pri meddržavnih primerih pomembno preveriti mednarodne in nacionalne predpise.
Zaključimo: zakonska zveza je kompleksen in večplasten institut z odmevnimi pravnimi, kulturnimi in osebnostnimi posledicami. Njene oblike in pravni učinki se močno razlikujejo glede na družbeno, versko in pravno okolje.
Škotski ženin in njegova nevesta
Pregled
Razlogov za poroko je veliko, vendar je med njimi običajno eden ali več naslednjih:
- Želijo imeti pravno priznano družino.
- Želijo imeti otroke in jim z manj težavami predati premoženje ali denar.
- Želita uradno izpovedati ljubezen drug drugemu.
- Želijo pridobiti določeno državljanstvo države ali države.
Pravice in obveznosti
S sklenitvijo zakonske zveze običajno nastanejo pravice in obveznosti za poročene osebe, ki lahko vključujejo:
- Pravica do obiska zakonca v bolnišnici ali zaporu
- Pravica do odločanja namesto zakonca, če zakonec tega ne more storiti.
- Zakonca sta oba odgovorna za vse dolgove in obveznosti para.
Zakon je povezan tudi s spolnimi odnosi; če ne morete imeti spolnih odnosov, jih ne želite imeti ali jih imate zunaj zakonske zveze, je to lahko razlog za razveljavitev zakonske zveze.
Religija
Pogosto obstaja tudi duhovni del zakona. Poleg civilnega akta (ki ga želi država) je včasih tudi verski. Krščanski poročni obred se običajno odvija v cerkvi. Obstajajo določene omejitve glede tega, kdo se lahko poroči ali je poročen; tisti, ki so v tesnem sorodstvu, kot so bratje in sestre, se običajno ne morejo poročiti. To je običajno zato, da se preprečijo genetske težave otrok. Tisti, ki se poročajo, morajo biti tudi določene starosti, da se lahko poročijo. Če ta starost ni določena, je to običajno starost privolitve. V hinduizmu velja zakonska zveza za sveto in se razume kot zveza boginje Laksmi in boga Narajana.
Istospolne poroke
V nekaterih državah in verskih skupnostih je dovoljena tudi zveza dveh partnerjev istega spola. To je na splošno znano kot istospolna poroka. Na Nizozemskem so zakon o zakonski zvezi spremenili tako, da dovoljuje takšne zveze, imenovane zakonska zveza. V drugih državah, ki jih dovoljujejo, imajo včasih drugačno ime zanje.
Sorodne strani
- Civilna zveza
- Razveza zakonske zveze
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je poroka?
O: Zakonska zveza je zveza med posameznimi ljudmi, kot pogodba. Včasih se imenuje tudi zakonska zveza.
V: Katera je najpogostejša oblika zakonske zveze?
O: Najpogostejša oblika zakonske zveze je pravno zavezujoča heteroseksualna zveza.
V: Ali je poligamija v nekaterih družbah priznana?
O: Da, nekatere družbe priznavajo poligamijo, ki vključuje poliginijo in poliandrijo. Pri poligoniji je lahko moški poročen z več ženskami, pri poliandriji pa je lahko ženska poročena z več moškimi.
V: Katera je najpogostejša starost, ko se ljudje poročijo?
O: Ljudje se najpogosteje poročajo med 25. in 30. letom starosti.
V: Ali je v zahodnih državah bolj običajno, da se pari poročijo iz ljubezni ali da je poroka dogovorjena?
O: V zahodnih državah se pari pogosteje poročajo iz ljubezni kot z dogovorjeno poroko.
V: Ali so civilne poroke posvetni ali verski obredi?
O: Civilne poroke so posvetni obredi, ki jih opravijo državni uradniki. Verske poroke lahko opravijo duhovniki.
V: Ali se Romi poročajo mlajši kot pripadniki drugih kultur?
O: Da, Romi se poročajo mlajši kot druge kulture.
