Država

Zgodovina

Zgodnje države

Prve države so bile le človeška naselja. Skupina kmetov in trgovcev, ki so sodelovali, je bila lahko "država", saj so jih ljudje lahko nadzorovali in varovali.

Bolj organizirane države so bile lahko monarhije, kot je bil zgodnji Egipt pod vodstvom faraona. Sledile so večje, bolj vojaško utemeljene države, kot sta Babilonsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo. Najbolj znane zgodnje države pa so bile starogrške države, ki so imele svobodo, pisavo in demokracijo.

Od vojske do sodobne države

Ko je rimsko cesarstvo, ki je temeljilo na vojski, propadlo, je nastalo veliko majhnih držav, ki so prav tako temeljile na vojski in jih je nadzoroval kralj. Te države niso pogosto sodelovale, zato so divjale vojne. Ko pa so se ljudje znotraj same države začeli bojevati (tako imenovana državljanska vojna), so morali kralji skleniti mir in ustanoviti parlamente.

Sodobne države

Sodobne države so se kmalu začele oblikovati konec 15. stoletja. Glavne države v Evropi so bile:

• Anglija pod vladavino Tudorjev
• Španija pod vladavino Habsburžanov
• Francija pod Burboni
• Rusija pod vladavino Katarine Velike in Aleksandra II.

Vse te države so poskušale izboljšati svojo politiko in gospodarstvo ter postajale vse bolj podobne današnjim državam. Oblikovale so ustrezne meje za svoje dežele in bolj sodelovale z oblastjo znotraj države, kot sta Cerkev ali plemstvo. Vzpostavile so vojske, davčne sisteme in veleposlaništva, da bi postale močnejše in stabilnejše.

Položaj države (vlade) v gospodarstvu

Različne vrste stanja

Vrste držav lahko razdelimo v dve kategoriji: demokracijo in diktaturo. Vendar to, da so vse države demokratične, še ne pomeni, da se ravnajo po enakih pravilih. Iran, Pakistan, Francija, Nemčija in Združene države Amerike so vse države. Vsaka od njih se ima za demokracijo. Vendar ima vsaka od njih drugačno predstavo o tem, kaj demokracija v resnici pomeni.

Različna stanja iste "kategorije" lahko tudi različno delujejo. Na primer, dve demokratični državi se lahko precej razlikujeta, če ima ena dobro usposobljeno policijo ali vojsko, druga pa ne. Zato nam beseda "država" pove le, kakšno vrsto vlade ima ta država (demokratično ali diktatorsko), ne pove pa nam ničesar o državi sami.

Podkategorije države

Od demokracije in diktature se ločijo številni podtipi držav. Glavni so pluralizem, marksizem in institucionalizem.

Pluralizem

Pluralizem je v Združenih državah Amerike zelo priljubljen. Prikazuje državo kot nevtralen prostor za reševanje sporov med drugimi državami. Pluralizem nam sporoča, da vsi ljudje niso enaki, vendar še vedno omogoča, da vsaka skupina ljudi državi pove, kaj naj stori. Ta vrsta države se imenuje poliarhija.

Tudi v pluralistični državi so politika, vojska in gospodarstvo združeni in delujejo skupaj. To pomeni, da je vsa oblast v državi "razpršena" med ljudi, ki v njej živijo.

Marksizem

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil v Evropi priljubljen marksizem. Začela sta ga Karl Marx in Friedrich Engels. Marksizem zavrača idejo, da je država namenjena vsem ljudem, ki v njej živijo, in vsekakor ni nevtralen prostor za reševanje sporov.

Glavna naloga marksistične države je zaščititi kapitalistične dobičke in pomagati ljudem pri sklepanju pogodb, da bi gospodarstvo v državi ostalo pošteno. To je dobra zamisel, vendar ima oseba, ki s pomočjo proizvodnje ali pogodb zasluži denar, moč nad ljudmi, ki ne zaslužijo toliko kot on. To pomeni, da delavski razred (ljudje, ki delajo v tovarnah itd.) nima skoraj nobene moči, ljudje, ki so lastniki tovarn, pa imajo veliko moč. Namesto da bi imeli oblast vsi, kot bi bilo to v poliarhiji, jo ima le majhen del ljudi.

Institucionalizem

Tako marksistične kot pluralne države se morajo odzivati na dejavnosti skupin ljudi v sami državi. Institucionalistične države se ne vidijo kot "instrumenti", ki jih je treba nadzorovati, ampak so bolj le geografska območja. Na tem območju ljudje sami oblikujejo skupine. Institucionalistično državo lahko sestavljajo tako marksistični kot pluralistični ljudje, ki imajo moč, da nadzorujejo sami sebe in ne vplivajo na druge strani države.

Anarhizem

Anarhizem pomeni, da ima skupina ljudi popolno svobodo in ne verjame v obstoj države. Anarhisti so zelo podobni marksistom, saj ne verjamejo, da so vsi ljudje enaki, verjamejo pa (v nasprotju z marksisti), da lahko država deluje brez kakršnih koli organizacij v njej. Zakon in red nista potrebna.

Anarhisti (kot sta bila Bakunin in Kropotkin v 19. stoletju) so pogosto želeli obliko marksizma, vendar niso upoštevali nekaterih njegovih pravil. Želijo, da bi delavci upravljali sami in preprosto dobili plačilo za to, kar delajo, namesto da bi bili plačani v obliki plače.

Sorodne strani

• Država
• Suverena država
• Mednarodni odnosi
• Seznam suverenih držav
• Konvencija v Montevideu
• Država
• Družbena pogodba
• Zvezna država ZDA
• Enotna država
• Pokrajina
• Politična ekonomija
• Ustavna ekonomija
• Lokalna uprava