Mihail Aleksandrovič Bakunin (/bəˈkuːnɪn/; 30. maj 1814 - 1. julij 1876) je bil ruski anarhist. Bil je eden prvih ustanoviteljev anarhizma.

Življenjepis — kratki pregled

Rojen je bil v plemiški družini blizu Tverja v Rusiji. Po študiju in potovanjih po Evropi se je v drugi polovici 19. stoletja vključil v revolucionarne kroge in postal vodilna osebnost mednarodnega revolucionarnega gibanja. Aktivno je sodeloval v vstajah leta 1848 in bil zaradi revolucionarnih dejavnosti večkrat aretiran, obsojen in izgnan v Sibirijo, od koder mu je leta 1861 uspelo pobegniti in se vrniti v Evropo. Večino zadnjih let je preživel v Švici, kjer je umrl 1. julija 1876.

Glavne ideje in politična filozofija

Bakunin je znan po svojih ostro protidržavnih in protiautoritarnih pogledih. Njegove ključne ideje vključujejo:

  • Abolicija države: država, po Bakuninu, predstavlja temeljni vir prisile in zatiranja, zato jo je treba ukiniti.
  • Samoupravljanje in kolektivna lastnina: proizvodna sredstva naj bi bila v lasti delavskih združenj ali skupnosti, upravljanje pa naj bi temeljilo na neposredni avtonomiji in federativni organizaciji.
  • Federalizem in decentralizacija: namesto centralizirane oblasti je zagovarjal mrežo prostovoljnih združenj in zvez lokalnih samouprav.
  • Antiklerikalizem in ateizem: nasprotoval je verski avtoriteti, ki jo je videl kot sodelavko politične oblasti pri zatiranju ljudi.
  • Revolucionarni aktivizem: menil je, da so hitre in neposredne družbene spremembe — včasih z uporabo nasilja — potrebne za rušenje obstoječih oblastnih struktur.

Vloga v mednarodnem delavskem gibanju

Bakunin je imel pomembno vlogo v Prvi internacionali (International Workingmen's Association), kjer je vodil proti-marxovsko, antiautoritarno krilo. Zaradi idej o takojšnji odpravi države in nasprotovanja centralizaciji je prišlo do vse večjih sporov z Marxom. Spor je bil odprt in končal se je z razpadom enotnosti v Internacionali — na kongresu v Haagu (1872) so bile njegove ideje in organizacija izločene, kar je povzročilo trajno ločitev med avtoritarnim socialističnim in anarchističnim gibom.

Glavna dela

Bakunin je zapustil številna pisma, eseje in brošure. Med najbolj znanimi deli so:

  • Statism and Anarchy (1873) — kritika državnega socializma in argument za anarhistično organizacijo družbe.
  • God and the State (objavljeno posthumno) — esej o religiji in avtoriteti, izpostavlja njegovo ateistično stališče.
  • Številna pisma, članki in programi, v katerih je razvijal svoje stališče o federacijah, taktičnih vprašanjih in vlogi delavskega gibanja.

Vpliv in zapuščina

Bakunin velja za enega od očetov sodobnega anarhizma in je močno vplival na razvoj anarhističnih tokov, zlasti na t. i. anarhistični kolektivizem in kasnejši anarhosindikalizem. Njegove ideje so vplivale na gibanje delavskih zadrug, na špansko anarhistično gibanje v 20. stoletju in na posamezne mislece ter aktiviste, kot so bili Pëtr Kropotkin, Emma Goldman in Errico Malatesta. Čeprav je bil njegov slog pogosto bolj bojno naravnan kot pri nekaterih kasnejših misliteljih, ostaja njegovo delo pri mnogih cenjeno kot temeljna teoretična in praktična referenca za nasprotovanje državni avtoriteti in iskanje oblik samoupravljanja.

Zaključno

Mihail Aleksandrovič Bakunin je bil izjemno vplivna in hkrati konflikta polna osebnost v zgodovini levice — izjemno karizmatičen organizator in ostro kritičen mislec, katerega ideje o svobodi, federativnem združevanju in neposredni akciji so oblikovale del politične teorije in prakse antiautoritarnih gibanj vse do danes.