Ustavna ekonomija
Ustavna ekonomija je program skupnega študija ekonomije in ustavnosti. Pogosto jo opisujejo kot "ekonomsko analizo ustavnega prava". Ustavna ekonomija poskuša pojasniti izbiro ustavnih pravil, ki "omejujejo izbire in dejavnosti gospodarskih in političnih subjektov". To se razlikuje od pristopa tradicionalne ekonomije. Prav tako ustavna ekonomija preučuje, kako dobro se gospodarske odločitve države ujemajo z obstoječimi ustavnimi ekonomskimi pravicami njenih državljanov." Ustrezna razdelitev gospodarskih in finančnih virov države je na primer veliko vprašanje za vsak narod. Ustavna ekonomija poskuša združiti ustavne ekonomske pravice državljanov in ekonomsko politiko države.
Izvor
Izraz "ustavna ekonomija" je leta 1982 uvedel ameriški ekonomist Richard McKenzie. Nato ga je uporabil še en ameriški ekonomist - James M. Buchanan - kot ime za novo akademsko poddisciplino. Buchanan je za svoje delo leta 1986 prejel Nobelovo nagrado za ekonomske vede za "razvoj pogodbenih in ustavnih osnov za teorijo ekonomskega in političnega odločanja".
Buchanan zavrača "vsakršno organsko pojmovanje države" kot nadrejene v modrosti državljanom te države." To filozofsko stališče je osnova ustavne ekonomije. Buchanan meni, da je vsaka ustava ustvarjena za vsaj več generacij državljanov. Zato mora biti sposobna uravnotežiti interese države, družbe in vsakega posameznika.
Obstaja pomembno mnenje, da lahko ustavno ekonomijo obravnavamo kot sodobno "znanost o zakonodaji".
Nenehno naraščajoče zanimanje javnosti za ustavno ekonomijo je že spodbudilo nastanek več akademskih revij, na primer "Constitutional Political Economy" (ustanovljena leta 1990).
Sodna razlaga
Ameriški sodnik Richard Posner poudarja pomembno vlogo državne ustave pri gospodarskem razvoju. Trdi, da "učinkovito varstvo temeljnih ekonomskih pravic spodbuja gospodarsko rast".
Indijsko vrhovno sodišče je v več primerih sodnih postopkov v javnem interesu uporabilo praktično razlago indijske ustave za zaščito najrevnejših in najbolj zatiranih skupin prebivalstva. To je primer dejanske uporabe metodologije ustavne ekonomije.
Pomen za tranzicijske države in države v razvoju
Ustavna ekonomija posveča posebno pozornost temi, kot je ustrezna porazdelitev nacionalnega bogastva. Številne države s spreminjajočimi se ali razvijajočimi se gospodarskimi sistemi še vedno obravnavajo svoje ustave kot abstraktne pravne dokumente, ki nimajo nič skupnega z dejansko gospodarsko politiko države. Tri četrtine vseh neodvisnih držav še vedno živijo pod skoraj popolnim državnim nadzorom nad nacionalnim gospodarstvom. Niti civilna družba niti posamezni državljani v teh državah nimajo nobenega vpliva na odločitve, ki se sprejemajo v procesu razdeljevanja nacionalnega bogastva. Zato je ustavna ekonomija še posebej pomembna za države, katerih politični in gospodarski sistemi so v prehodu in v katerih država le redko spoštuje ustavne ekonomske pravice svojih državljanov.
Sorodne strani
- Proračun
- Ustava
- Konstitucionalizem
- Ekonomija
- Demokracija
- Vlada
- Parlament
- Politična ekonomija
- Pravna država
- James M. Buchanan
- Država blaginje
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ustavna ekonomija?
O: Ustavna ekonomija je veja ekonomije, ki preučuje razmerje med ekonomijo in ustavnostjo. Njen cilj je razložiti izbiro ustavnih pravil, ki omejujejo izbire in dejavnosti gospodarskih in političnih subjektov.
V: V čem se ustavna ekonomija razlikuje od tradicionalne ekonomije?
O: Ustavna ekonomija se od tradicionalne ekonomije razlikuje po tem, da se osredotoča na ustavna pravila in njihov vpliv na gospodarske odločitve, medtem ko se tradicionalna ekonomija osredotoča na same gospodarske odločitve.
V: Kaj skuša ustavna ekonomija doseči?
O: Ustavna ekonomija poskuša združiti ustavne ekonomske pravice državljanov in ekonomsko politiko države. Njen cilj je zagotoviti, da so gospodarske odločitve države v skladu z ustavnimi gospodarskimi pravicami njenih državljanov.
V: Kaj je glavni cilj ustavne ekonomije?
O: Osnovna skrb ustavne ekonomije je pravilna porazdelitev gospodarskih in finančnih virov države.
V: Ali lahko navedete primer, kako ustavna ekonomija deluje v praksi?
O: Ustavna ekonomija preverja, kako dobro so gospodarske odločitve države usklajene z obstoječimi ustavnimi ekonomskimi pravicami državljanov. Na primer, lahko analizira, ali je vladna politika obdavčevanja državljanov za financiranje določene industrije v skladu z ustavnimi pravicami državljanov do ekonomske svobode in lastninske pravice.
V: Kako je ustavna ekonomija povezana s študijem ustavnega prava?
O: Ustavno ekonomijo pogosto opisujemo kot ekonomsko analizo ustavnega prava. Njen cilj je pojasniti, kako ustavna pravila omejujejo gospodarsko in politično vedenje.
V: Kakšen je splošni cilj ustavne ekonomije?
O: Splošni cilj ustavne ekonomije je zagotoviti, da so gospodarske odločitve države v skladu z ustavnimi ekonomskimi pravicami državljanov. To skuša doseči z analizo ekonomskih posledic pravnih pravil in institucij.
